Dan 12

Še vedno sem čisto nahajpana, sploh ne vem kaj napisat. Strmim v ekran in podoživljam vse skupaj. Kaj je ta Urban naredil, težko, da verjameš :D Pa kako je speljal vse skupaj.

Pa dajmo najprej rutinirano napisat nekaj o parku in najinem obisku tega.

Park Arches je znan po obokih (arch je po slovensko obok oz. lok). Na voljo je zelo veliko pohodnih poti, najbolj znana je pa 5,5 km dolga (tja in nazaj skupaj) do mesta Delicate Arch. Tu se nahaja ogromen obok, ki se, kot že nekaj predhodnih čudovitosti, ki sva jih obiskala, pojavlja kot ohranjevalec zaslona na Windowsih, mobitelih, “treba obiskat vsaj enkrat v življenju” mestih, itd. Ker sva spala skoraj 4 ure stran od parka, sva se sparkirala šele nekaj po 13. uri. Slabo vreme od včeraj se je poslovilo, sonce je spet pribijalo, juhu! Pot do oboka je bila sicer zaradi tega veliko napornejša, saj na trasi praktično ni sence. Pod tistimi parimi redkimi je pa že počival nekdo od obiskovalcev. Ampak sva zmogla, ni zime za eskime ;) Proti cilju so naju mimoidoči spodbujali: “Še malo, še malo.” Ni bilo, da bi zgledala kot da bova ravnokar dol padla, to je taka luštna navada tu. Ko greš pa nazaj dol, te pa vprašanje “koliko je še do vrha” doleti vsaj 3x, 4x :)

Brala sva, da vsak, ki prispe na vrh in zagleda to neverjetno strukturo iz za vogala, najprej postane in reče: “Waw, o moj bog!”. Ali pač nekaj podobnega. Normalno, da nisva bila izjemi. Waw, o moj bog, kaj si ja nor, kako lepo! Pa še bi se lahko kaj našlo, kar je letelo iz najinih ust. Naredila sva par fotk od daleč, nato se pa prestavila v vrsto za slikanje pod obokom. Prijaznega fanta, ki je slikal že skupino pred nama, sva, ker je bil že “ufuran” v slikanje, prosila, če lahko slika še naju. Z veseljem, je rekel. Urban me pošlje pod obok in reče, da pride takoj za mano, samo da pokaže fantu kje treba pritisnit za slikat, zoom in to. Ok, grem gor, Urban se mi kmalu pridruži in reče: “Dajva zdaj naredit eno normalno fotko.” Mislila sem si, da misli, da narediva eno s klasično pozo, potem pa klovnariva – delava lastovke, skačeva v luft ali kaj podobnega. Me spusti in gre malo stran od mene. Aha, lastovka bo! Figo bo lastovka, tip je šel na kolena in stegnil roko s prstanom v njej!! A veste tisti odzivi o katerih sem pisala prej? O moj bog, waw, itd. No, tem lahko dodam še: aaaaaaa, kaj se ravnokar dogaja, aaaaaa! Fak! :D Šlo mi je na jok, a hkrati na smeh. Tresla sem se kot žulca, ideje kaj reči, ni bilo sploh. Urbanov govor in vprašanje je bilo zelo všečno:” Barbara Šribar, od kar sva skupaj, vem, da se želim poročit s tabo. Ali bi se ti poročila z mano?” Še vedno sem bila v fazi “o moj bog, kaj se ravnokar dogaja”, ampak baje, da sem vmes rekla ja :D Slikce, ki sva jih objavila, so bile poslikane čisto od blizu, jaz se fanta sploh ne spomnim kako slikari okrog naju. Vmes sem slišala ploskanje in vreščanje ostalih obiskovalcev. Pa še kar sem se tresla. Tresla sem se še pol ure za tem :D Prstan, ki sem ga dobila, je prelep. Veste, da je nakit pri meni praktično no-go, ta prstan je pa prav narejen zame in z veseljem ga bom nosila. Na prstancu leve roke. Haha, a to, da sva skupaj googlala kje se nosi zaročni prstan, je amatersko, a ne? :D No, za tiste, ki ste analfabeti glede tega, tako kot sva midva, naj pojasnim kakšna je navada v Sloveniji. Zaročni prstan se nosi na levem prstancu do poroke. Potem se ga pa načeloma prestavi na prstanec desne roke, saj je prstanec leve roke rezerviran za poročni prstan. Lahko se nosi tudi oba hkrati na istem prstu. V končni fazi je pa čisto odločitev posameznice, kazni za nepravilno nošenje prstanov ni :D

Vmes sem čisto pozabila, da mi že več kot 1 uro sonce nažiga direktno v glavo in da sem že tudi malo dehidrirana. Šla sva v senco, na liter vode :D Sledilo je zaslišanje :D Urban je imel prstan kupljen že cca. 1 mesec, že od aprila dalje pa je odločen, da me zaprosi na tem potovanju, konkretno v parku Bryce. Ali na mestu sončnega vzhoda ali pa na mestu sončnega zahoda. Za prvotno lokacijo sem jaz zafrknila, ker sem predlagala, da to točko spustiva, ker se nama sigurno ne bo dalo tako zelo zgodaj ustajat. Za drugo točko ga je pa zafrknil dež. Rekel je, da je bil že kar malo obupan, da je pa vseeno imel na voljo to tretjo točko v parku Arches. Ampak tudi tu ni šlo vse gladko :D S seboj je vzel stojalo za fotič, saj ni želel obremenjevat drugih s slikarjenjem najine zaroke :) Problem je pa bil, da teren do tega oboka visi, stojalo sploh ni prišlo v poštev. Tako, da je moral nekoga prosit. V tistem, ko mu je “kazal nastavitve fotiča”, mu je povedal, da me bo zaprosil. Baje, da mu je fant rekel, da ne ve, če bo zmogel, saj je to velika odgovornost :D Pa mu je šlo odlično! Sva se mu lepo lepo zahvalila. Tako, spet se je potrdilo dejstvo, da gre v tretje rado :) Ampak odločni JA je bil pa že v prvo ;)

Kdaj bo poroka? Še dorečeva in javiva pravi čas ;)Read more