Dan 14

Ko sem še doma gledala načrt najine poti in videla, da bova v povprečju dnevno prevozila več kot 300 km, enkrat pa celo v kosu več kot 900, sem začela razmišljat, da mogoče pa nebi bilo slabo, če bi kaj od planiranega spustila. Saj se bova samo vozila, sem si mislila. Še dobro, da nisva ničesar brisala iz plana, saj vožnja niti malo ni naporna. Tudi današnja ni bila, čeprav sva naklepala 930 km.

Ker se jaz enostavno ne znam na hitro zrihtat in hkrati še vse spakirat, tudi tokrat nisva šla iz hotela zgodaj zjutraj. Ob 9h sva šla šele na zajtrk. Še dobro, da ga imajo do 9:30 :) Jedla pa kooončno nekaj drugega kot tiste bejgle (kruhki z luknjo v sredini, pa angleško bagel), ki nama že iz ušes štrlijo. Vsi cenejši moteli ponujajo namreč le to. Pa vsi imajo identične marmelade. In masla. Včasih se kateri izkaže in ponudi še neke kašice. Zgledajo zelo zanimivo, za foro sem enkrat eno poskusila. A veste tista gobova juha iz vrečke? Če daš res malo tekočine, rata zelo zelo gosta. No, taka je bila ta kašica. Je pa res imela še nekaj gobic notri, tista juha iz vrečke jih nima sploh. Poskusim eno žlico in zaključim, ker je bilo zanič. Sem se pa potem spraševala, če je mišljeno, da to ješ kot samostojni obrok, kot npr. gres? Ali v to kašo pomakaš tisti bejgl? Pa ljudje so to kar jedli, očitno sem jaz čudna :D

No, v tem hotelu tokrat so imeli pa jajčka. Umešana. Taka, kot jih imam jaz najrajši. Pa imeli so french toast, podobno našim pohanim šnitam. Urban se je želel poistovetit z ostalimi in si je toast želel malo zalit z javorjevim sirupom. Pa se mu je vlilo, upsi :D In je imel potem še jajčka zalita s tem sirupom :D Pa je vseeno pojedel :D Pa imeli so melono in lubenico, yummy. In seveda kašice. Sva jih pustila ostalim.

Kakor hitro le, sva se pobrala iz hotela in krenila na pot. Kar dolgo so naju spremljala bela polja. Sol. Kot že ime pove, je jezero Salt Lake slano. In to tu s pridom izkoriščajo za pridobivanje soli. Poleg belih polj, sva vsake toliko videla bele gore. Soline. Ko sva že mislila, da je belih polj konec, so se po cca. 10 km pojavila znova. Ogromno jih je. Pripeljala sva se do Bonneville Salt Flats (Bonnevillska slana ravnica). To je tista slika kjer čepiva na ogromni ploščadi soli. Gre za ostanek nekoč dejanskega jezera, imenovanega Bonneville. Približno 14.500 let nazaj je izhlapelo, ostala je le sol. Kar je pa še ena posebnost tega mesta, je pa postavljanje zemeljskih hitrostnih rekordov. In nov je padel ravno letos, točno tu! 11. avgusta je en nori Američan v dolžini 1 milje (1,6 km) dosegel hitrost malo več kot 722 km/h. Seveda s tistim v špico oblikovanim avtomobilom. Norec, ni kaj :)

Že od štarta sva imela v planu jest v enem old school ameriškem diner-ju. In danes sva ga našla. Vse je bilo tako kot sem si predstavljala oz. videla do zdaj v filmih :D Hrana top, pijača top, postrežba top. Za zaključek pa na roko napisan račun. Bolj pristno nebi moglo bit.

Nadaljevala sva z vožnjo. Mesto Reno sva le obvozila in se peljala dalje proti jezeru South Lake Tahoe. Smreke, ki so se kar naenkrat pojavile pred nama, so naju čisto šokirale. Od štarta potovanja dalje se namreč voziva po puščavi. Zeleno je bilo praktično le tam, kjer so zalivali, ostalo pa pustinja. Peljala sva se čez hribe, dosegla najvišjo nadmorsko višino do zdaj, 2.700 metrov in pa najnižjo temperaturo do zdaj, 17,5 stopinj. Sploh nisva več navajena :) Sva šla kar hitro naprej, proti jezeru. Peljala sva se mimo brunaric in lesenih hiš, ki kar zevajo: da, pri nas imamo polno pod palcem :D In potem končno prišla do jezera. Ker je jezero zelo veliko, tudi drugega konca ne vidiš dobro, zato imaš občutek, da si na morju. Pa še mivka je bila in celo valovi. Sandale sem v trenutku sezula in šla racat po vodi. Voda je bila ravno prav topla. Šla sva še malo na okoli, praktično vse povsod so se ljudje kopali. Res je kot naš Bled ali Bohinj.

Do motela sva imela še 30 km. Nastanjena sva čisto blizu obale. Fotk še ni, saj je sonce, ko sva prispela, že zašlo. Jutri ;)

Pri nas je zdajle 22:40, pri vas pa vidim, da ste nekateri že pokonci :) Res hvala, ker naju spremljate, nama zelo veliko pomeni!

Lahko noč ;)Read more