Na sprehod v Tatre 2024

Za glavni sprehod po visokih Tatrah sva vzela krožni sprehod mimo sedmerih ledeniških jezer plus nekaj ledeniških luž brez imena.

Izhodišče nama je bil kar kamp, iz katerega sva ujela zgodnji hribovski vlak do Štrbskega plesota, turističnega mesteca polnega hotelov in kolib okrog istoimenskega velikega ledeniškega jezera. Jup, number one :)

Od tam do sedežnice, ki naju je potegnila do višine nekih 1.800+ metrov na štart najine poti. Vreme: sončno in brez oblačka, prvi del poti pa spust za enih sto metrov do križišča s ta pravo smerjo v hrib.

Potka zložno začne skozi ruševje in obrane borovnice do prvega jezera, okrog in okrog kopica lepih pogledov. Od tam naprej ostanejo le še lepe slikce, saj poti praktično ni več in pred tabo je strm vzpon na cca 2.400 metrov visoko luknjo, skozi katero le po eden pohodnik prestopi iz zahodne doline v vzhodno ali obratno. Tu te občasno objamejo hladni oblaki, da lahko treniraš preoblačenje po mili volji.

Sam klanec je naporen, hodiš kot po vegastih štengah, ki jih je arhitekt narobe zračunal in so previsoke ter neenakomerne. Šivankino uho je tipični bottle-neck, saj tam obstaneš viseč na verigi, dokler ne prideš na vrsto za prehod.

Ubogi Bacio je to preživel na najinih rokah in, priznam, ni bilo fajn, še manj pa prijetno.

Na drugi strani te čaka strm spust ene 200 metrov do prvih dveh jezerc, nato se pot začne počasi umirjat vse do slapa Skok. Od tam še zadnja ura in pol do prvega piva in Margerite. Vse skup sva naštela sedem jezer.

Sama sva prehodila ene 600 višincev, za celo turo z vlaki in pivi vred pa naju je koštalo dobrih devet ur časa in skoraj 60 eur.Baca lagi