Po delavnem vikendu (in zadnjih 14ih dneh, če sem iskrena) se kar naenkrat znajdem na našem malem letališču. Hvala atiju, da me je zapeljal do letališča, seveda s spremljavo Bačkota, megle in deževnih kapelj, čisto ljubljansko.
Ker je v mojem DNK zapisano, da moraš biti na letališču vedno *najmanj* dve uri prej, četudi ima to letališče vse skupaj 6 gate-ov, 4 stranišča in en mali duty free, skoraj sama sedim ob oknu in čakam da ura pokaže 12. Malo se zamotim s sudokujem (piše da je lahek ampak jaz sem še vedno na ta prvem, ziher so nekaj zamešali).
Evo, že kličejo za boarding! Grem preverit v Pariz, če se že kej pripravljajo na olimpijske;).Läs mer