• Crossing to Cambodia

    February 11 in Cambodia ⋅ ☀️ 33 °C

    Evo, s četrtim mesecem mojega popotovanja vstopam v tretjo državo, Cambodio!
    Travel daysssss🤕🥱
    Začelo se je ob 7.15 zjutraj, ko sem natovorila svoj ruzak na rame in odkorakala pol ure do pristanišča. Ustala sem malo prej, da sem imela še čas za hiter zajtrk in kofe, potem pa pri majhnem zalivu v gneči turistov počakala, da bo ura 9, ko pride prva ladjica.
    Odpeljali so nas čez, nazaj do Nakasonga, kjer smo izmenjali “karto za ladjo”, za avtobusno.
    Imajo cel sistem:
    Jaz sem svojo avtobusno karto kupila že v Pakse, saj so mi dali popust. Bila je open-date, kar pomeni, da sem samo en dan prej morala javit agenciji po Whatsappu, da želim karto ponucat. Pačala sem 29 dolarjev za transport iz Don Deta v Siem Reap!
    Torej, po 40min čakanja na mali avtobusno postaji (sem imela čas za še en nujno potreben kofe, v upanju, da preženem glavobol, s katerim sem se zbudila). Nato nas nabašejo na različne minivane, ki nas odpeljejo prvih 15min do meje. Tam vsi ven, vsak po svoj ruzak in pridno čakat v vrsto za exit-stamp iz Laosa. Med čakanjem opazim, da ima večina mojih sopotnikov neke listke, ki jih zdaj hitro izpolnjujejo. Vprašam, kaj je to in rečejo da je nek obrazec, ki ga baje dobiš ob vstopu v državo, ki ga moraš obdržati do dne, ko jo boš zapustil. Hja, jaz pri mojem prečkanju iz Vietnama nisem nič dobila… policaju na okencu je vseeno za moje pojasnilo, reče da se ob izgubi plača 10 dolarjev🙄 mal slabe volje plačama ampak kaj čmo🤷‍♀️.
    Potem prehodim ene 100 metrov na stran Cambodie, kjer nas pričaka zelo energetičen gospod, z obrazci za izpolnit. Vsaj na tej strani gre vse po planu, po izpolnitvi vse papirologije je treba počakat ene 15min, da ti v passport napopajo novo veliko nalepo in štempelj (tle nič ne šparajo s prostorom v passportu). Plačam 32 dolarjev, pri eni gospe pustim vse svoje prstne odtise in že smo v Cambodi🥳!
    Potem začnem hodit proti kombijem v daljavi, ko me pokliče ena gospa pred enim kafičem, preveri mojo avtobusno karto in jo ponovno zamenja za novo (na tej točki je to že tretja). Počasi se nas nabere malo več in skupaj počakamo, da nas bo dovolj za nafilat cel kombi, preden odrinemo proti Siem Reapu.
    V nabito polnem in izredno soparnem kombiju po pol ure zamude in čakanja na parkirišču se končno odpeljemo🙏. Ampak samo za eno uro, do nove postaje, kje spet vsi dol, ven ruzake in počakat na nov kombi.
    Imam vsaj dovolj pavze za osvežitev z lubenico🍉.
    Ko se končno ukrcamo na zadnji kombi, je ura že skoraj tri. Seveda nas čist nabašejo, ruzaki so mal zadaj v prtljažniku, mal med nami na tleh. Začnemo 6 urno vožnjo, the wildest drive of my life!!! Vozniku je zelo očitno baš vseeno za naša življenja, vozi ziher čez 90 po vprašljivi lokalni cesti, prehiteva motoriste in ostale voznike s sunkoviti ovinkarjenjem in zdi se mi, da smo večino vožnje zares prevozili na nasprotnem pasu. Da ne omenjam kako nas je metalo gor in dol ob luknjah na cesti🫠!
    No, ob pol osmih smo le prispeli v Siem Reap, novo mesto z novo energijo. Iz hostla na hitro večerjo, bo čaz za raziskovanje mesta v prihodnjih dneh…
    Read more