Po jutranjem sprehodu paše kofe in piškotek, pa si poiščeva luškan kotiček na naslednjem prstku v Fjordgård. Vmes pa zgodba s tuneli.... Več dopiše Andrej
Hja, ceste so že itak ozke z izogibališči, ma še ožji so tu tuneli! En ekstrem sva odpeljala ravno to jutro - počutiš se, kot da zapelješ v premajhno konzervo, kjer je tema in se ustrašiš, da boš moral odtipat vožnjo skozi. Ravno tule, kjer sva slikala, sem dvakrat moral rikverc nazaj, da se je vhod sprostil. Notri pa držiš pesti, da boš sam... No, pa nisi 🙂 Če maš srečo, greš mimo drugega turista na izogibališču, drugače greš preštevat milimetre do skal na svoji strani. Je pa fajn, da nisva v tunelu nikoli srečala kakega šleparja. A kolk so bili dolgi? Mali so bili okrog kilometra, ta dolgi tudi do tri!Baca lagi
PengembaraHja, zadeva je funkcionirala ves čas do 'napada na Norveško'. V povprečju vsak teden 6 avtomobilov... zdaj pa najbrž več kot 600 na dan... Zoprno, res. Mora človek kar dobro obvladat mere kamperja, da ne naguzi. Ostani spreten šofer! Ampak, zdaj sta pomoje že ven iz taozkih.
PengembaraHja, zadeva je funkcionirala ves čas do 'napada na Norveško'. V povprečju vsak teden 6 avtomobilov... zdaj pa najbrž več kot 600 na dan... Zoprno, res. Mora človek kar dobro obvladat mere kamperja, da ne naguzi. Ostani spreten šofer! Ampak, zdaj sta pomoje že ven iz taozkih.
PengembaraJup, zdaj sva že na pol proti južnemu delu, tokrat si greva še Bergen ogledat. In ni več ozkih tunelov!