Prek Aoste do francoskih Alp

Na najini poti na vzhod je Asti mesto, modro obkroženo na avto karti, kar pomeni, da se obisk splača.

Sva parkirala na paliu, ogromnem prostoru, kjer imajo vsako leto 3. septembra konjske dirke, kopija unih iz Siene.

Avto sva pustila pod dreveščkom, lepo v senci, potem pa opazila, da se smukajo blizu sumljivi tipi (od Bolzana naprej je vsak, ki se približa našemu Conigliu na manj kor 3 metre, sumljiv). Tako da sva avto preparkirala na center parkplaca na sonce in oči polovice mesta.

In šla en krog. Ob treh popoldne je bilo že pošteno vroče (tam nekje 34 °C) in praktično brez ljudi. Ponte rosso so že pospravljali, ene dva kafiča sta bila odprta in tja naj bi šla popit nek moscatto spumante, lokalno posebnost, pa sva bila oba živčna zaradi avta.

In sva naredila častni krog po strogem centru, pobrala še šekarato-to-go in se odpeljala dalje, naprej proti koncu.Læs mere