Day 1_pot in nočni Pariz

Paris, finally.
Milo odpeljeva k staršem, ki bosta v naslednjih dneh skrbela za Milo, verjetno ji hudega ne bo. Zajtrk pri Grofu nama da moči za naslednje ure in dokler ne pridemo v Pariz. Ob 11. Uri se z Andrejo dobimo na parkingu KN in Marko nas odpelje na letališče, kjer se šele zavemo, da je to to 😃.
Let je bil v prvi fazi nemiren, dosti turbulence, vendar zatem se oblačnost zmanjšuje in že vidimo prostrana francoska polja. Kot tudi prvič, tudi tokrat pristanemo na koncu letališča, kot kakšni drugorazredni narod, še dobro da nismo rabili iti peš do terminala 2F 🤣. Vse teče gladko, sedimo že na vlaku za center Pariza in 3 potniki zasedemo 4 sedeže, na vsaki postaji prihaja čedalje več ljudi na vlak in do nas pristopi črnka, kjer v franconskem jeziku nekaj govori, nihče je ne zastopi, ona nadaljuje. Očitno želi prost sedež na katerem imamo prtljago, Tamaro jo gladko zavrne in čisto ponori, še vedno nadaljuje v francoščini in Tamara nazaj, da ne govorimo francosko 🙈😅. Odstopim ji sedež in še en čas gode, mi pa nadaljujemo s pogovorom. Od postaje do apartmaja smo imeli 10 minut hoje, po že okrašenih ulicah, res drugače kot oktobra. Ob vstopu v našo ulico, pa zagledamo čudovit Eiffel tower, v barvi zahajanja sonca, res ne bi moglo biti lepše 🗼. Po upoštevanju navodil, uspemo priti v stanovanje, se razkomotimo in že smo na poti proti Pavillon Gabriel, kjer je podelitev zlatega kolesa, v upanju da se slikamo s katerim od naših šampionov...čakamo 45 minut, samo Bardet poznan, vprašamo ostale, ki jih je bilo kakšnih 10, ali je Pogačar že notri in po potrditvi, malo žalostni gremo dalje proti Plaza Concorde, sledimo lučkam in iskanju večerje. V sosednji ulici od Elizejskih poljan najdemo fino restavracijo, kjer smo bili postreženi izredno hitro. Hrana okusna in že dosti potrebna, se odpravimo dalje po flašo vina in debato ob kozarčku rujnega nas vse premami spanec ☺️Weiterlesen