• Dan 10

    2 de setembro de 2018, Estados Unidos ⋅ ⛅ 20 °C

    Grozen vonj sem v motelu vohala še zjutraj. Tudi spat nisem mogla, zbujala sem se na 1 uro. Imela sem nastavljen alarm, pa sem se zbudila (še 6. to noč) pred njim. Na hitro sva spakirala, šla na zajtrk in se odpeljala proti parku Zion. Štartala sva ob 7:45, okoli 8:30 ure sva se že peljala čez iz brunaric narejen vhod. V vsakem parku, ki ga obiščeva, se čudiva kako urejeni so. Tudi ta ni čisto nič odstopal. Peljala sva se po serpentinasti cesti, na vsaki strani so zijale visoke barvite kamnine. Pripeljala sva se do tunela. Tam nama oskrbica parka pomaha in želi, da ustaviva. V roko mi da neko kovinsko cev in reče, če jo lahko dam oskrbniku na drugi strani tunela. Nič mi ni bilo jasno :D Urban pribije, da mora bit to neka interna fora oskrbovalcev parka :D Pripeljala sva se na drugo stran in predala palico. Na ta način se očitno dogovorijo kdaj katero stran tunela spustit čez, saj je bil pred tunelom parkiran avtodom. Glede na to, da je bil v tunelu dvosmerni promet, predvidevam, da ta štafetna palica velja za večja vozila, ki segajo čez črto.

    Pripeljala sva se do dela kjer se nahaja Info točka. Tam sparkirala in šla v sposojevalnico opreme. Odločila sva se, da greva na pohod po poti imenovani The Narrows. Pot poteka po kanjonu kjer teče reka Virgin in veliko časa pregaziš po vodi. Klasični pohodni čevlji tu ravno niso primerni. Sposodila sva si čevlje za po vodi, neoprenske nogavice in palico. Nato sva se postavila v vrsto za prevoz z brezplačnim avtobusom. Čakalna doba je bila kar dolga, cca. 30 minut. Avtobus pelje po dolini parka. Kakšne strukture! Z obeh strani. Vmes smo srečali celo mladega jelena, ki je čisto počasi prečkal cesto in se potem še zadrževal ob robu vozišča. Očitno so tu živali udomačene, saj sva kasneje na pohodni poti srečala ogromno veveric, katere so dejansko pozirale za fotko. Lahko si prišel čisto blizu pa niti trznila ni. Po 40 minutah smo se pripeljali do zadnje postaje avtobusa, Temple of Sinawava. Pa pojdimo. Prve 3 km je pot tlakovana, nato pa se začne tisti vodni del. Celotni kanjon je enako kot ostali del parka, ki sva si ga ogledala do takrat, obarvan, vidijo se različne plasti kamnin, tu se nahaja celo slap. Celotna trasa poti The Narrows je zelo dolga. Tja in nazaj ti vzame približno 8 ur, prehodiš pa 22,5 km. Midva sva se po 2 urah hoje odločila, da obrneva. Pobuda je prišla z moje strani, ne z Urbanove kot bi marsikdo pričakoval :D On bi še kar šel :D Verjetno je utrujenosti pripomoglo dejstvo, da danes res nisem dobro spala. Naredila sva še par fotk in štartala nazaj. Po 3 urah in 20 minutah sva bila na izhodiščni točki. Po moji uri sva naredila 20,4 km, kar pa sigurno ne drži. Uro sem pozabila prej povezat na GPS in je med pohodom zbluzila. Tako sva enega od km prehodila v pičlih 4 minutah. Še tečem ne tako zelo hitro, kaj šele hodim po reki navzgor. Padec reke pa u bistvu ni tako zelo velik. Na poti, ki sva jo prehodila, sva se dvignila le za okoli 90 m (po moji uri, mogoče podatek ni pravi), do cilja pa bi se za še 12 m več. Kljub mali višinski razliki je hoja po dereči vodi kar podvig. Na nekaterih mestih je bila spodaj mivka, v večini primerov pa kar kamenje. Je treba bit kar previden oz. za pomoč izkoristit palico. Čevlji, ki sva si jih sposodila, so bili top. Itak, Adidas ;) Moji so bili celo čisto novi, notri je bila še vedno nalepka proizvajalca. Čevlji niso nepremočljivi, notri pride voda, vendar so zelo stabilni gležnjarji. Za potrebe lepih fotk sva plezala tudi po gladkih skalah, kjer bi človek pričakoval, da bo drselo. Pa ni. Nekateri obiskovalci, ki jih mimogrede res ni bilo malo, so imeli obute sandale. Videla sva celo družino s crosci. Lahko uganete kako so gazili po deroči vodi.. Hvala k., da sva si sposodila čevlje :D

    Po prihodu nazaj sva se z busom zapeljala do izposojevalnice vrnit opremo in vzet svoje čevlje. Priročno imajo na voljo omarice kamor spraviš svoje stvari. Želela sva že it, ko sva opazila varilnico piva in restavracijo kjer to pivo strežejo. Prodano! Urban si je poleg piva naročil burger, jaz pa, poleg piva, seveda, ceviche iz škampov in manga. Postrežen z domačim tortilja čipsom. Ker sva bila danes pridna, je v motelu padel še sladoled :D Tisti ameriški, Ben & Jerry's ;)

    Jutri nadaljujeva z obiskom parkov, tokrat se ustaviva v Bryce-u. Baje, da je ravno tako lep ;)
    Leia mais