Dan 22

Danes je padla 10-ka. Obiskala sva namreč 10. narodni park in s tem tudi zaključila obiske le-teh. Dovolj za tokrat. No ja, lažem, nikakor ni dovolj, le najino potovanje se bliža koncu.

Kot zadnjega sva si ogledala park Joshua Tree. Park se imenuje po drevesih, ki tu rastejo. In kako zelo nenavadna so. A je to drevo, ki želi bit kaktus ali je to kaktus, ki bi si želel bit drevo? Odločila sva se za drugo možnost, kaktus, ki bi rad bil drevo :) Ampak je očitno drugo ;)

Najdemo jih le tu, v puščavi Mojave v Kaliforniji in nekaj malega v Arizoni, in nikjer drugje po svetu. Ime so jim določili Mormoni, ki so tu migrirali v sredini 19. stoletja in sicer so jih poimenovali po svetopisemski figuri Joshua, slovensko Jozue (jap, wtf). Ta je bil Mojzesov pomočnik. Baje, da jih je oblika dreves spominjala na položaj Joshue med molitvijo s stegnjenimi rokami v zrak. Šlo naj bi za neko zgodbo iz Svetega pisma.

V prvih 10-letih zrastejo povprečno 7,6 cm/leto, potem pa le še 3,8 cm/leto. Najvišja se razpotegnejo tudi do 15 metrov. Cvet je lepe bele barve, videla pa nisva nobenega, saj cvetijo od februarja do aprila. Starost dreves je zelo težko določit, saj nimajo starostnih krogov, kot npr. hrast. Določi se lahko le na podlagi višine dreves, takole "na uč" je življenska doba okoli 150 let, tista najvišja pa naj bi dosegla celo 1000.

V parku je na višini 1500 metrov tudi super razgledna točka, kjer se lepo vidi San Andreas Fault (prelomnica Svetega Andreja). Je ena izmed najbolj nevarnih tektonskih prelomnic, saj na njej živi ogromno ljudi. Poteka namreč čez Kalifornijo, povezuje pa pacifiško in severnoameriško ploščo, v dolžini 1300 km. Tu je narejenih ogromno raziskav v zvezi seizmologije (veda o potresih). Na prelomnici je vsakih 22 let potres z magnitudo vsaj 6, zadnji je bil leta 2004 v mestu Parkfield. Eden največjih je še vedno tisti iz leta 1906. Z magnitudo 7,9 je uničil 80 % San Francisca, umrlo je več kot 3000 ljudi. Predvideva se, da se naj bi tako uničujoč potres ponovil vsakih 200 let. Je pa zelo mala verjetnost, le nekje 2%, da se bo tak potres pojavil v roku naslednjih 30 let. So pa, seveda, to le ugibanja, napovedat potres je praktično nemogoče.

Ker je bilo v parku več kot 35 stopinj, se danes za pohodništvo nisva odločila. Preostali del sva prevozila in se napotila proti novi destinaciji, San Diego. Spet sva imela show na avtocesti, tokrat je bil glavnik akter motorist. Tip je imel čelado predelano v glavo pande, bil je parkiran na odstavnem pasu. V roki je držal mobitel, se očitno snemal in, ne boste verjeli, plesal sredi avtoceste :D Ali je zgubil stavo ali je pa pač to čisto nekaj običajnega tu. Mogoče je pa jedel droge. Nikoli ne bomo vedeli :D

Že v parih trgovinah sem na policah opazila gin Bombay Sapphire, v velikosti 1,75 l, po smešno nizki ceni, 25 EUR. Pri nas je 0,75 l skoraj toliko. Ker bo počasi dan odhoda, sem ga cela navdušena v trgovini zagrabila, ko se Urban spomni, da so pa mogoče kakšne omejitve s količino prinešenega alkohola v EU. Greva na net pogledat. In seveda, omejitve so in to butaste. Cel 1 liter žganja nad 22% lahko prineseš. Papa moj prisrčno velik Bombay Sapphire :(

Dan je malo pokvaril poraz Slovenije v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo na Kitajskem prihodnje leto. Naj bi še bile neke teoretične možnosti, da se uvrstijo, verjetnost za to pa zelo zelo majhna. Škoda.

Jutri si ogledava tisto ta glavno kar ponuja San Diego. Si, claro, tacosi definitvno padejo ;)Read more