Na sever na randi s Tuškeji

Tokrat sva se zbudila v sosti, ki je bila do sedaj najurejenejša. Prišla sva tja že po 10i zvečer. Sosta je v termah di comano. Priporočava. Lago di molveno je bila najina prva postaja. Čudovito jezero s čudovito plažo. Ampak ljudi pa neznosno veliko. Stoječa kolona nasproti vozečih avtomobilov. Sigurno so rabili eno uro da so se prebili do parkinga , če so ga našli. Absolutno nepravi čas. Potem sva nadaljevala pot proti severu kjer so naju pozdravljali nasadi jabolk, grozdja, češenj in spet jabolk. Tu pridelajo jabolka za celo Evropo. Enega sem porabutala s tal. Uau, toplo, sočno, da šprica iz ust, sladko. Hladilnice uničijo najpomembnejše. Vsekakor sedaj vem kaj iskat pri jabolku. Kosila sva v tradicionalni gostilni in končno okusila njihove krompirjeve torte. Hrustljave, premastne za moj okus. Sicer odlično kosilo. In ker je vročina še kar pritiskala sva šla naprej po teh zelenih jabolčnim gričih proti severu. Vmes sva si želela kopanja v kakšnem jezeru, pa ni šlo. Težko so dostopna ali pa sploh ne. Šele na koncu 4 km pred kampom sva našla jezero, kjer bi se lahko kopala, a je bilo že pozno. Prispela sva do soste na 2000m, kjer smo jutri domenjeni s Tuškeji. Stres z online prijavo. Po nekaj poskusih sem se le toliko pomirila, da mi je uspelo. Smo šli na sprehod. Gondola te lahko pelje na 3200m. Lep hotel. Najdražja sosta do sedaj 45e. Naj bi bila najviše ležeča. Urejena. A kdo ve kako se imenuje rožica, ki sem jo slikala?Baca selengkapnya