Praia Dona Ana

Pot naju je vodila tik ob robu, kjer se stikata divja narava in neskončno morje. Na vsakem koraku se je odprl nov razgled – peščene plaže, ki so se skrivale globoko spodaj, mogočne skale, ki jih valovi že stoletja oblikujejo, in tisti neskončni horizont, kjer se ocean zliva z nebom.

Ustavljala sva se večkrat, da sva ujela trenutke v objektiv. Fotografije sicer lepo ujamejo barve in pokrajino, a občutek, ko stojiš tam, na robu pečine in gledaš v brezmejno modrino, je nekaj, česar ne more ujeti nobena kamera.

Na razgledni točki sva si privoščila kavo – preprost trenutek, ki pa je postal popoln zaradi razgleda, vetriča in občutka svobode. Sedela sva tam, uživala v miru, nato pa se počasi odpravila proti staremu mestnemu jedru, kjer se Lagos pokaže v vsej svoji zgodovinski in pristni lepoti.

Noro lepo doživetje, ki bo ostalo zapisano med najine najlepše spomine.Baca selengkapnya