Priprave&goodbyes

Odhod, ki je bil zaradi taksnih in drugačnih razlogov zamaknjen za eno leto. Odhod, ki me nemirno čaka, tako kot jaz njega.
Zadnjih dveh tednov se skorajda ne spomnim. Pakiranje in poslavljanje od bližnjih sta z roko v roki kukala izza vogala, me preganjala, vzpodbujala in mi skozi solzne učke dala vedt, da je čas. Da je čas za odkrivat tale naš svet, ki je tako velik in lep.
Veliko je bilo za zrihtat, še pred temi zadnjimi tedni. Od papirologije in dokumentov, do kupovanja čevljev in nalaganja knjig na kindla ob poznih nočnih urah. Ziher sem kej pozabila, ampak nič za to!
Stisnila sem vse svoje drage. Ne dovoljkrat, ampak tega ni nikoli dovolj, zato bom samo hvaležna za vse njih in da mi tako stojijo ob strani. Mami in ati, hvala da sta vzgojila tegale vandrovčka, da sta pustila mojo radovednost rasti in rasti, da sta mi pustila splezat na vsako drevo in potipat vsakega polža. Da sta me podpirala pri vsaki popoptniški odločitvi do sedaj. Sej vedno pravim, sama sta kriva, tako sem cisto po vama, sem podedovala poleg kodrčkov in modrih učk tudi vajin divji duh❤️.
Nasti, hvala da si mi vedno vzor, da punce zmoremo vse! Da si mi vedno dala občutek, da sta najini poti vedno enakovredni, ne glede na to kako sta si različni, kaksne vode naju zibajo.
Oh, topli kraji, prihajam☀️tokrat zaresRead more