Spontan dan

Ob devetih smo s Franceskom in Tranom zmenjeni za zajtrk pri nekem lokalnem spotu. Gospa dela tanke palačinke iz testa iz riževe moke in vode, navadno so polnjene z mesom ali jajcem a za naju naredi prazne. Zraven dobiš malo skledico, kamor si sam namešaš sestavine za omako. Osnova je topla juhica, sam po okusu dodaš čili, poper, sladkor, sojino omako, česen, neke fermentirane olive itd. Potem riževe palačinkice tja pomakaš; meni je bilo ful dobro, ful simpl ampak odličen zajtrk!
Jaz sem že vse spakirala in privezala motor, pa me ob jutranji kavici fanta prepričata, da ostanem še en dan. No, me je zelo izi prepričat, saj je družba res fina in taka izkušja z domačim vodičem je priceless. Ker začne spet malo kukat sonček se odločimo odpeljat do gore Mâu Són, gremo mi trije in še en Tranov prijatelj. Vožnja traja dobro uro in pol, pokrajina se hitro spreminja, iz riževih polj do gozda in nakoncu do vijugaste ozke ceste na odprtem, kjer se nimamo kam skrit pred sunkovitim vetrom. Pa je več kot vredno, ko pridemo na vrh med oblake, na višino cca 1200m! Najprej se gremo pofotkat z razgledom, potem pa se vsi premraženi usedemo na vroč ingeverjev čaj v malo utico na vrhu. Ko se malo segrejemo gremo na sprehodek še skozi male izložbe ob cesti in mene čisto fascinira en zvarek z nekimi živalcami. S prevodom izvem, da je to olje za masažo, v kateri je namočena neka divja velika strigalica. Gospod ima v plastenki ujeto še eno živo, res je dolga čez 10cm in ima živo modre nogice. Ampak baje smrtonosno strupena🫣
Počasi se odpeljemo nazaj proti Lang Sonu, se ustavimo še na malici in enem kofetu in igramo najprej človek ne jezi se, potem šah; tok družabnih iger nisem zaporedoma igrala že res dolgo časa!
Zadnja postojanka je večerja, ob cesti se peče koruza in sladek krompir!Read more