Zadnji dan v Vang Viengu s Saro

Sara je prišla!
Tisti, ki pridno spremljate mojega pingvinčka se spomnite Sare iz Cao Banga! Tale pogumna španska popotnica mi je zelo prirasla k srcu, zato sem bila res vesela, ko so se najine poti ponovno križale v Laosu! Ona je prišla iz severa, jaz iz sredine Laosa, Vang Vieng je bila skupna destincija.
Ker je potovanje nepredvidljivo in ima vsak svoje plane, sva se ujeli lih samo za en večer in pol naslednjega dneva. Bilo je zelo lušno,
Sara je zvečer prišla v moj hostel in skupaj z Devom smo šli na hitro večerjo, potem pa spat.
Naslednji dan sva namreč imeli kar bizi! Ustali okrog osmih, si privoščili catching up ob dobri kavici in nato začeli lov na današnji prevoz. Nobena od naju ni ravno želela vozit motorčka, tako da sva si delili stroške privat “kombija”. Takšne najdeš povsod po Laosu, zadnji del pretlači čisto odprt, na desni in levi klopice za sedet, seveda pa streha in ograjica. Ni ravno najbolj varen način prevažanja, je pa izredno zabavno! Ko je voznik zapeljal čez neskončne luknje in kamenje, naju je kar metalo naokrog! 🤭
Najbolj popularen hike sem si jaz prišparala za zadnji dan, tudi najzahtevnejši v Vang Viengu. Pot traja ene 40 min, ooooornk strmo! Ker smo tega za Vang Vieng že vajeni in sva obe to tudi pričakovali, greva lepo počasi in korajžno! Na vrhu je kar bizi, za slavno fotko na motorju z Laos zastavo v roki in prečudovitim razgledom na Vang Vieng, se ustvari kar kolona! Na sončku počakava svoj turn.
Pot dol je seveda hitrejša ampak je treba bit previden. Z voznikom sva zmenjeni, da naju odpelje še do ene lagune, res je lepo ampak se nobeni ni lih za kopat. Raje si greva pogledat eno veliko jamo, kjer pa žal ne morava prav daleč, ker je notri pitch black in midve brez svetilk!
Kosilce in že je čas za it nazaj, jaz moram ujet svoj vlak. En zadnji smoothie in nahitro pokličeva najine prijatelje iz Vietnama:)Read more