Pakse loop, day 3

Po dopoldanski kavici si grem ogledat slap Tad Fane, en največjih v Laosu! Poseben je tudi, ker je tehnično dvojček oz. dva slapa v enem!
Zanimivost: lahko čez poletiš z ziplinom, ki je bil zame žal mal predrag. Če pa si želiš eno dobro štorijo za povedat doma in prijateljem, te lahko z ziplinom odpeljejo do polovice poti, potem ti pa v zraku postavijo mizico, kjer lahko spiješ en kofe več sto metrov v zraku! ☕️
Potem se ustavim še v eni prikupni kavarni na kokosovi ledeni kavi🤭, preden pičim nazaj proti Pakse, saj imam par opravkov.
20min pred zapiranjem uspem ujet emigration office in oddam vlogo za podaljšanje vize. Zmanjka mi lih ene par dni, da bi si vzela kak dan malo bolj na izi in šla pogledat še Don Det na skrajnem jugu države. Proces je bil precej simple, gospe sem se zasmilila in je sama fotokopirala mojo vizo, da ni bilo treba meni v največji vročini teč okoli po mestu do fotokopirnice. Potem izpolnim en obrazec in plačam svojih ekstra 5 dni; pride 20.000kipov (88centov) na dan + 45.000 za “process fee”.
Naslednji dan in pol bo moj passport lepo ostal tam in čakal še nov eksta žig!
V hostel se vrnem cela prešvicana in zmatrana, hitro tuš in malo počivat.
Najlepši del dneva pride ko se ponovno srečam s Kiaro, veselo energetično dušico, s katero smo skupaj hajkali na severu!
Obe sva namreč potovali v isto smer vendat z malo različnimi tempi, potem pa je boga reva obležala v Thakheku za kar nekaj dni zaradi trebušne viroze ali neke zastrupitve…
Uglavnem, zdaj ko je okej je pripotovala v Pakse, kjer sva šli na en smuti in indijsko za večerjo in klepetali kar nekaj urc☺️. Lepo je tako ujeti kakšnega popotnika, ki ga že poznaš, se zdi kot da le catchaš up z dobrim prijateljem!
Ponoči bo ona začela potovanje proti Vietnamu, mene pa naslednji dan čaka počitek, samo šetkanje okoli mesta in kofetkanje🙏.Читать далее