Malezija

Pozno popoldne se primajamo v Sibu, šibamo v hotel, ki je 5 min stran in že smo na lovu za večerjo.
Finn na spletu najde nek Hawker center, do katerega peš pridemo z veliko prečkanja busy cest in hoje ob drvečem prometu. Vsi trije se strinjamo da Maleziji manjka le ena stvar in to so pločniki🤭.
Hawker center je v resnici dokaj velik food court s samo lokalno hrano. Vsi trije čisto navdušeni laufamo gor in dol in se s težavo odločimo le za par jedi. Sama sem izbrala ocvrte gobice, ki so bile za dol past, in 'carrot cake'. Gospo sem vprašala, kaj to pomeni, saj je slika izgledala precej daleč od ideje v moji glavi. Razloži mi, da so koščki riževe moke, popraženi z omako in korenčkom in seveda moram probat.
Hrana je bila odlična, izkušnja unikatna, saj smo bili kot edini turisti deležni mnogih pogledov, mahajočih rok, en gospod pa nam je celo zaplesal.
Za sladico si razdelimo 'Mango ice', ki je točno to, kar pravi ime. Šalica naribanega ledu s kupom manga, prelito s kokosovim mlekom in pa mango omakico. We loved it!Leia mais