Ana je prisla🥰

16ga se mi pridruži Anči!!!!!
To, da jo nestrpno pričakujem že več tednov (mesecev), bi bil understatement😅.
Sem jo šla pobrat na letališče, let je pristal ob deveth, z zamudo par urc… zWeiterlesen
16ga se mi pridruži Anči!!!!!
To, da jo nestrpno pričakujem že več tednov (mesecev), bi bil understatement😅.
Sem jo šla pobrat na letališče, let je pristal ob deveth, z zamudo par urc… z rožicami in par prigrizkov, če bo lačna:) 🌸
Ob desetih je prilaufala ven! Po dolgem objemu sva šli dol v garažo, počakat avtobus. Eno uro pa še mal do najine postaje in takoj v hotel, odložit ruzak. Ful mava luštno sobico, v predelu mesta Little India! Sva na 33. nadstropju, razgled je res fenomenalen🤩.
Sva šli na eno kratko šetnjo po okolici, je bilo že zelo pozno in obe precej zmatrani. Tako da sva se odločili kupit sam ene instant nudle🍜, katere sva pojedli v sobici, saj imava tan grelnik vode, mikrovalovno in celo malo kuhinjsko ploščo (luksuz).
Presenetila me je z dvema velikima barcaffe vrečkama🫣☺️ in pa kar ene sedmimi paketki kislih bombonov, saj sem omenila, da tu tega ne najdem!
Spat sva šli šele okol dveh/ pol treh… jutri se raziskuje☀️!Weiterlesen
Čez vikend se tole mesto še bolj prebudi. Central market, ki je że čez teden lušna pokrita tržnica s spominčki, oblačili in hrano, čez vikend postavi ekstra stojnice malih mladih podjetnežev! Večinoma so to unikatna ročna dela, kot nakit, obeski, pletenine, posebna oblačila, kakšne kartice, sponke, najdeš tudi kak parfum! 🎨🎀🛍️
Perfect spot za spomničke in darila🫣…
V hostlu sem spoznala Hano iz 🇮🇪 in Nicota iz 🇵🇱. Smo šli prečekirat nočni vintage thrift market in reeees je bilo kul!
Stotine stojnic z oversized majicami, posebnimi hlačami, barvnimi puloverji, Vanskami, Olstarkami… mislim, da bom Ano peljala, pa bova skupaj kej nabavili🤗
Drugace pa tukaj skor vsak dan jem Indijsko, tok je dobro 😱!
Na poti nazaj iz Vintage marketa smo šli kar peš tista dva kilometra, ker je bila taka gužva da se avti sploh niso premikali, metroji pa niso več delali (ob 00.00 finish)… in potem smo čist ponesreč nabasali na en večerni bazar! Res čudovito, ob enih zjutraj zunaj ulice polne, muzika igra, tako odrasli kot otroci šetajo naokoli, trgovine so odprte! Mislim, da je to zaradi Ramadana, da ponoči ulice zaživijo, ljudje si privoščijo dobro hrano in pijačo☺️!Weiterlesen
Čisto ponesreči sem našla en ful kjut artistični center. En nakupovalni center, ki ima 5 nadstropj, kjer oddajajo male studije.
Vsak prostor je nekaj posebnega- mali atelje, mala galerija, mali arts&crafts corner.
Res prikupno in ful iznajdljivo! Teli posamezniki so res nadarjeni🥰😇. Nekateri so svoje izdelke tudi prodajali; našlo se je vse od kartic, nakita, bookmarkov, šalčk, oblačil, fotografij, itd. Eno nadstropje je bilo namenjeno tudi lokalnim kafičem in restavracijam, kjer sem spila en malezijski Kopi-O☕️!
Najbolj vseč sta mi bili dve stojnici; ena punca, ki je imela slike, za katere je uporabila posebne fluroscentne barve, za katere sem morama zagrnit zavese, ugasnit luči in prižgat UV luči, da sem vidla končen izdelek!
Drugo je bil en mali atelje, ki je imel velike portrete in slike, navdihnjene by Van Gogh! Bjutiful!
Skoraj vsak je ponujal tudi workshope, različne delavnice! Za izdelavo svojega nakita, poslikavo svojega kanvasa, ustvarjanje svojega ovitka za telefon! Res kul☺️!Weiterlesen
Sem se podala na šetnjo do predela mesta, ki se mu reče Little India; dve leti nazaj sem bila v hostlu na tistem koncu mesta in mi je bilo zelo vsec!
Za zajtrk moja najljubša Dosa; slana palačinka iz riževe in lečine moke, ob strani različne zelenjavne omakice.
Najdem tut ful kjut floral shop🌸.
Sprehodim se skozi Little Indijo in prečkam reko; začne rositi in potem ornk naliv! Skrijem se v en kafič, kjer imajo specialty coffee in prijetno vzdušje. Tam sem skoraj dve uri, medtem ko zunaj pada dežek🌧️. Vreme je tu kar predvedljivo, zjutraj lep sonček, popoldne okrog petih skoraj vsak dan ploha. Odvisno od dneva pa, a bo padalo pet minut al več kot uro in pol…
Iz kavarne sem vzela Grab, lokalni taksi, na drug konec mesta do moje vegi restavracija, kjer sem pojedla kosilce. 🍜
Med vožjo sva zaradi gužve na cesti naredila nek de-tour, skozi nek park, ki je bil očitno ogromno pokopališče!Weiterlesen
Te dni več ali manj aimlessly šetkam po mestu🤭
Kavice in veliko korakov, med 15-18.000 na dan… drugi večer mi je Sam pokazal eno luštno razgledno točko, iz kjer opazuješ glavno križišče v Kuala Lumpurju. Šla sva pogledat tut light show pri eni fontani pred Patronas towers pa ni bilo nič baš posebnega. Sprehodila sva se tudi ob predelu reke, ki se mu reče River of life🕌, kjer se dva dela reke združita ob eni najlepših mošej v mestu.
Oba sva bila presenečena, ko sva videla znaka ‘Awas’ (danger) ob fotki krokodila🐊… tudi Sam je rekel da še nikoli ni bilo krokodilov tu😮.
Po treh nočeh pri Samu sem se odločila prestavit v hostel v centru mesta, saj je bilo njegovo stanovanje kar daleč izven KLa… tako da sem spakirala stvari in se za zadnje tri dni, ko čakam Anči, prestavila v Chinatown, v Hostel kjer imam svojo malo privat sobico…Weiterlesen
Ahh, lepo lepo bit spet tu!
Pa tut hecno! Hecno bit nekje, kjer si že bil, čist na drugem koncu sveta, dve leti nazaj😮.
Se zdi lažje, odkrivanje nove države v drugo; sploh ko se mi Anči kmalu pridruži😍.
Torej, Sama sm spoznala v Vang Viengu, in imela sva en zabaven dan, poln motorčkov, lagun, hikinga!
Potem pa ko sem mu napisala, da kmalu prihajam v KL, mi je ponudil svoje stanovanjce. Sicer je kar daleč od centra, kar je mal downside, je edina možnost do centra mesta taksi…
No, Sam itak dela čez dan tako da prvi dan sem se js takoj napotila v mojo najljubšo restavracijo, Sweet Veggie v delu mesta Pudu. In naročila jed, ki sem jo dve leti nazaj skos jedla!! Nudlčki, z mock račko in fried dumplingi, na strani juhica in jalapeñosi!
Božansko🙏.
Potem sem šla za vogal v eno luštno kavarno na kofe in bila tokkkk vesela, ko sem dobila latte z ovsenim mlekom z lepimi srčki, ravno prav vročo🤭. Sem vedla, da bo KL raj za nas coffee loverje☕️🫶.
Potem sem začela šetkanje okoli mesta, brez kakšnega cilja zares. Prečkala glavno križišče, ki je vedno bizi, in šla čisto slučajno mimo mojega hostla od zadnjič!
Merdeka 118 je druga največja stavba na svetu, za Burj Kalifo v UAE. Cel dan mi je sledila naokoli, res se jo vidi iz povsod (tako kot Eifflov stolp v parizu hah).
Vmes sem prečkala tut en velik shopping center, te me vedno presenetijo s tem, kok so zares ogromozanski!
Ob šestih sva se dobila s Samom v ChinaTownu, za večerjo. Ker ie Ramadan in Malezija večinoma muslimanska država, se mesto čist prebodi pred Iftarjem; koncem posta za tisti dan. Sam se tudi posti in mi je razložil, kako poteka ‘breaking the fast’. Torej v restavracijah lahko pri naročanju označiš, da je jed namenjena za iftar in počakajo, da ti je ne prinesejo prekmalu. Vsak dobi nekaj dateljev, saj je navada, da naj bi bila prva stvar, ki jo poješ, sladka.
Navadno je konec dnevnega fastinga okrog pol sedmih. Tako da prvo se poje datelj ali pa naročiš neko sladko pijačo za prvi požirek, potem pa glavna jed. Zanimivo!
Midva sva za ob jedi na tržnici kupila sladko sojino mleko z rjavim sladkorjem, kar je baje zalo tradicionalno tukaj! In res je bilo dobro:)
Po večerji sva se mal šetala okoli in šla na eno late night kavico ob devetih☕️.Weiterlesen
ReisenderUživaj, draga 😌. Pa kak šoping opravi, tu majo zihr kake dobre kopalke 🙃
Zadnji dan v Phnom Penhu, imam dopoldne za zabit nekje…
Odločim se it prečekirat en lokalni market, ki se imenuje Russian market (bog ve zakaj), kar se izkaže za mal bolj neprijetno stiskanje po ozkih hodnikih z mojim ruzakom😅.
Odločim se usest na eno klopco in umiru pojest zajtrk (lokalne pin noodles) in en avokado-passionfruit smuti!
Potem grem za zadnjo uro v en kafič na klimo in en dober kofe, da bom zdržala današnjo pot.
Do letališča kar traja ker je ful guzva, ko pridem tja pa lih odprejo baggage drop. Gospa na pultu vpraša, kam grem po Maleziji, povem, da še ne vem.
Me seznani z dejstvom, da brez nekega potrdila o transferju iz države ne moram naprej, tako da hitro online kupim avtobus o karto v Singapur za tri evre😅.
Hvalabogu noben kasneje tega ne preverja:)
Let mine hitro, v Kuala Lumpur prispemo ob šestih, tu so še eno uro naprej.
Zrihtam si sim kartico kar na letališču ker najdem eno malo štacuno ki ima zelo ugodne eSim kartice!
Potem pa na avtobus za dobro uro do glavne postaje, KL sentral.
Tam me že čaka Sam, en kolega iz Laosa, ki mi je ponudil, da ostanem z njim par dni.
Greva na hitro večerjo v kantino v šoping centru, ki je na glavni postaji, potem pa s taksijem do njegovega stanovanjca:)
Luštno bit nazaj v Maleziji🇲🇾🥰!Weiterlesen
Še mal mešanih utrinkov tegale ogromnega mesta:
1-3. Street food, cmočki iz riževe moke, filani z mlado čebulo
4, 5. Razgledi iz tuk tukov
6, 7. Cat café
8, 9. Selfiji
10. Indijska za večerjo- Idly. Ta druga omakica iz desne, very very spicy 🌶️ .
11, 12. Večerno nebo
13, 14. Zajtrk in kavica v enem malem coffee štantu ob cesti
15, 16. Ena luštna kavarna/knjigarna
17-19. Street food, ki ga sama nisem preizkusila hehe 🪱🦗🐙
20. Večerni coffee + nove nalepke na kindlu:)Weiterlesen
Toul Sleng (S-21) je bil center tajne mreže zaporov, vzpostavljenih med vlado Khamer Rouge. Tu je bilo zaprtih med 12.000 in 20.000 ljudi; od teh je preživelo le 7.
Brutalno, da ti gredo kocine pokonci…
Nahitro zgodovino; Khamer Rouge je bil radikalni komunistični režim, ki je v Kambodži vladal med 1975 in 1979, pod vodstvom Pol Pota. Cilj je bil vzpostaviti brezrazredno ‘agrarno’ družbo; to je dosegel s prisilnimi evakuacijami ljudi iz mest na podeželja, kjer so bili prisiljeni delati minimalno 12ur na dan. Ukinil je državno valuto, izobrazbo in vero. Posledice režima so bile -med drugim- widespread lakota, prisilno delo in množične usmrtitve.
Med to vladavino je ocenjeno med 2 in 3 milijonov smrti; zaradi lakote, izmučenosti, skoraj neobstoječe medicinske oskrbe in seveda, namernih usmrtite. To je približno četrtina države….
Pol Pot in njegovi pripadniki so verjeli, da je treba iztrebit izobraženo ‘raso’. Zdravniki, profesorji, mehaniki, vsi, z višjo izobrazbo, so bili usmrčeni prvi. Tisti, ki so nosili očala in izgledali pametni… Tisti, ki so imeli ‘mehke roke’ brez žuljev, ki niso delali na poljih.. Sklepali so, da bi se bili pametni zmožni upirati vladi in zato jih je bilo potrebno izkoreniniti. Želeli so le kmete in tiste z nižjo (ali brez) izobrazbo, ki bodo lažje prepričani v te nove režime.
S-21 je bil torej glavni zapor, postavljen čisto na sredino Phnom Penha. Po evakuaciji mesta so spremenili takratno srednjo šolo v brutalni zapor, kjer so izvajali zasliševanja in mučenje.
Kar je bil včasih prostor smeha, je postal kraj nepredstavljive bolečine, jeze, žalosti, obupa in smrti. S-21 je deloval kot center za zaslišanje, kjer so iz ljudi preko uporabe mučenja vlekli priznanja krivde. Četudi te ljudje niso storili nič narobe, niso bili krivi ničesar. Mnogi so na koncu izdali lažno izjavo, ki je začasno zaustavila mučenje… le dokler jih niso transportirali na killing fields, kjer so bili pod strogimi ukazi usmrtitve.
Ljudje so bili zaprti v celice, velike približno 2m^. Imeli so malo škatljico kot stranišče. Mučenje so izvajali tudi do trikrat dnevno. To je bilo večinoma bičanje ali električni šoki. Izdelali so tudi posebne mučilne naprave, mnoge povezane z vodo. Ko so bili izven celic, so zapornike skupaj priklenili z uporabo jeklenih palic z odprtinami za gležnje. Tuširali so jih v skupnih prostorih, enkrat na tri mesece. Ločili so moške, ženske in otroke. Mnogi so umrli že med mučenjem ali pa v priporu; od lakote, od vnetja ran, od prehlada…
Delavci v zaporu so se klicali Comradi. Večinoma so bili to revni fantje iz vasi, ki so jih lažje prepričali v svojo ideologijo. Med njimi so bile tudi ženske. Imeli so striktna navodila glede mučenja in pridobivanja priznanja. Če so zaporniki umrli predčasno, so bili comradi lahko kaznovani ali celo poslani v zapor sami. Če so pokazali kakršno koli usmiljenje, je sledilo enako.
Samomor je bil strogo prepovedan, četudi so mnogi poskušali storiti prav to vsak dan…po uspešnem poskusu enega zapornika, ki je skočil iz tretjega nadstropja, so dodali bodečo žično ograjo na vsa višja nadstropja.
Kot obiskovalec se sprehajaš skozi hodnike, ki so bile včasih učilnice, kasneje zaporne celice in prostori za zasliševanja. Določene jeklene postelje, na katere so priklenili ujetnike med mučenjem, so še vedno na svojih originalnih mestih. V mnogih sobah so fotografije trupel, ko so našli zapor.
Vsa ta leta namreč ljudje izven države niso vedeli, kakšne grozote so se dogajale. Ko so Vietnamske čete s pomočjo Kambodžiske vojske (the good guys) infiltrirali Phnom Penh, so imeli Comradi naročeno usmrtitev vseh preostalih ujetnikov. Sledila je noč, polna krutosti… ker bi bile pištole preglasne, so pobijali z nasiljem. Tepenie, rezanje sapnikov, da ljudje niso kričali.
Preživelo je par otrok, ki so se med vsem hektičnim dogajanjem skrili v kup umazanih krvavih oblačil, kjer so jih par dni kasneje, skorja mrtve, našli Vietnamci.
Prostor je bil ob odkritju poln smrti. Trupla povsod. Nekatri kot dokaz zadnjega krutega dejanja, drugi, ki so zaradi različnih razlogov umrli že prej, pa niso imeli časa se znebit ostankov…
Med sprehajanjem preko zvočnega audioplayerja poslušaš zgodbe tega prostora… od tistih, ki so preživeli. En gospod je preživel recimo čisto po sreči, ker je znal risati. Uporabili so ga za slikanje portretov Pol Pota, ko pa je bil osvobojen, je začel slikati grozote, ki jih je preživel sam v zaporu (sem pripela par fotk njegovih slik, ki so bile razstavljene tudi v muzeju).
Absolutno grozno…brez besed…Weiterlesen
Po večerji gremo iskat ‘sladoled’ in najprej najdemo eno ogromno štacuno, kar je vedno zabavno, ko si v novi državi/novem mestu.
Opazujem njihove prigrizke, najbolj so nam zanimiva individualno pakirana jajca (trdo kuhana?) pa century eggs, to je pa ena cist azijska jed, tut jajca ampak sploh ne znam razložit hahh, če vas zanima pejte poguglat🤣. Pa seveda fižolov sladoled, ki bi ga js takoj probala, če ne bi bil na mlečni osnovi…
Potem, ker se nam je pasal sprehajat, smo se pač sprehajali. In kar naekrat nas obkrožijo gromozanske stavbe, vse je osvetljeno, polno neon znakov, napisi vsi v kitajščini!
Nekako smo zatavali v sotesko, ki je po izgledu povsem Kitajska! Pa nobenih turistov itak😇. Same fancy trgovine, ala Prada, Gucci, Rolex, sam smo sumili, da zna bit fejk…
Nakoncu smo imeli zelo zabaven večer, seveda zelo random ampak takšni so ponavadi najboljsi!
S fantoma smo nazaj v hostlu okrog polnoči posneli še en kratek ‘intervju’ za Koradov YT, vprašanje je bilo “Why do you travel + would you recommend traveling to others”.
Potem smo se pa poslovili, vsaj je šel v svojo smer naslednji dan… en na sever v Kratie, en v Vietnam, ena še dva dni ostala tu preden šiba v Malezijo…Weiterlesen