Čakajoč na Nivoleta

Tud če ga ni, ga najdeva! Dežeka. Glih ko je bil čas za parking, se je stemnilo in se tudi usulo. Deževno motoviljenje v iskanju opcij za nočitev sem skoraj zamočil in rikverc treščil v nevidnega Smarta za mano. No, je trobil in sem zaštekal, da je nekaj skritega zadaj. Pol ni šlo čez mostiček, ker sem naguzil stopnico. Potem naprej do kar enega parkinga, pa nazaj do rifuđota in na hrano. Kul. Se je zjasnilo in ponoven prodor do prejšnjega kempiča iz zgodbe o naguzenju. Tokrat poskus čez reko (ok malce večji potok). Maja je bila precej skeptična, če bo vodni prehod deloval. A je mojster uspel priti čez. Misel, da bo ful dežja in bo reka narasla, sva porinila stran. Zdej uživava v čakanju na jutri in na vzpon tja gor. Mir, šumenje rečice, pivkanje čokoladarjev.... Kavica, alkoholčki in uživanje na 1.667 metrov. Glih na višini mojega telefonskega pina 😂.もっと詳しく