Valencia

Orientacijski kaos so večja mesta od Ljubljane. Če se v hribih res dobro znajdem z branjem garminov, me tele kompliciranosti krožnih križišč, več pasovnic in znotraj tega (meni) ne logičnih kolesarskih stez (sicer so povsod) čist stresirajo. Ke pa nazaj, ker je bilo narobe, pa spet nekam, kar se zdi logično, pa ni... OMG! Naj bi bilo 7 km do oceanografskega parka, pa sva jih naredila 13. Sem imel idejo, da se peljeva po čudovitem parku, ki je v strugi nekdanje reke, pa sva odbluzila po nekih čudnih poteh ne glih estetskega dela Valencije. Ampak, na koncu sva ga našla in si ga ogledala. Fino. Masa rib, svakojakih, pa morski psi, beluge, pingvini, želve, kup raznoraznih ptičev in ful Slovencev (ti sicer niso razstavljeni, ampak priletijo na tridnevni izlet 🤪).
Iz oceanografije sva šla jest do plaže. Milijon ljudi (in kup Slovencev), vse krcato, za hrano greš v vrsto, da te pripustijo. Paelja Valenciana je bila odlična! Dva pirčka pa tudi (tukaj so s količino jako slabi, sem se s tetico zmenil, da največji pir kar ga imajo, pa je prinesla samo 3 deci).
Nazaj grede sva zadela park. Genialno! Nora arhitektura, masa igrišč, fusbalplaci, folk leži na travi, res sva bila navdušena!
Sva zavila še v staro mesto (spet Slovenci), ki je čist okej, ni pa, da bi padel na rit od nore lepote...
Nazaj pa ponovno orientacija zanič in lutanje v iskanju poti do kempa. Skupaj sva prevozila 40 km (namesto 30).
Kamp pa korekten in en sam za celo Valencio. Mora bit štala v glavni sezoni!Read more