Gibraltar

Jaz sem ga splaniral z bajkom. Majina AI frendica je rekla ne, ne, ne. Pejta peš. Ok, greva peš. Je fajn kombinacija z gondolo gor in potem peš dol. Prideva čez mejo in naju napadejo 'sales meni' z najboljšimi ponudbami. Se upiram in ponujam svojo peš opcijo: lahk, sam traja več kot pet ur, saj gondola že tri leta ne dela, plus ne bosta našla tega, kar ponujamo mi, plus vstopnine morata plačat 40€ tkoaltko... Torej sva skartala 114 € za oba in se vsedla v kombi, na prve zice in smo pičili gor.
Verjetno res najboljš opcija. Vse vidiš, ne gužvaš se, majmune obvlada stric in ti sedijo na rokah (ok, Maji je mal šla tudi po glavi), in na koncu ti pusti svobodo, da si lahk ogledaš tunele iz bitk v 18. stoletju in tunele iz II. svetovne vojne samostojno in greš sam peš čez letališče nazaj. Sva vzela to opcijo in bilo je vredno. V skali Gibraltarja je namreč 45 km tunelov!
Sploh je zgodba tega mesta izjemno zanimiva... Od neuspešnih osvajanj, do tragičnih izselitev več kot 10.000 prebivalcev ob začetku II. svetovne vojne na Madeiro (bogati, ki so ta eksodus sofinancirali), na Irsko, v Španijo in na Jamajko. Zadnji so se lahko vrnili domov šele leta 1951! Potem je bila štala, ko je je fašist Franco zaprl mejo za 18 let, ker je hotel z izolacijo uničit Gibraltar. V glavnem so funkcionirali tako, da so se v Španijo ali na Portugalsko vozili z ladjami do Maroka in potem nazaj.
Skratka. Fin izlet, ki je vključeval tudi peš hojo čez letališče. Aja. Edina letalska povezava je z Londonom. Lahko greš pa z ladjo 1 uro do Maroka. Pa zanimiva main street z zlatarnami, parfumerijami, alkoholom in mnogo kiča. Pa jama z mnogimi kapniki je tudi navdušila. Mišljena je ba kot skrita bolnišnica, ki pa k sreči nikoli ni odigrala te vloge. Zdaj jo uporabljajo kot koncertno dvorano. Fino, res fino je bilo. Prehodila 9 km.Read more