Cádiz

Ideja je bila, da narediva en kolesarski potep po Parque Natural Bahía de Cádiz, ki je eno pomembnejših mokrišč za mnoge ptice, ribe, rake... pa nama je prvič zagodlo vreme. Dež, zabasano nebo in močan veter. Sva jo potegnila direkcion v Cádiz na parking čisto na koncu mesta. Še dva placa sta bila frej, od tega se v enega ne bi naguzil, drugi je bil pa prvi v vrsti, tik ob cesti. Sva prestavila na boljše mesto, ko so eni šli ven. Zdajle (torej zvečer) je na vhodu napis 'caravanes complet'. Zanimivo.
Sicer sva prehodila stari del mesta podolgem in počez (čez 10 km). Še večje fikuse imajo, ful kipov enih stricev in tet, kjut uličice, fini mercato z ogromno izbiro rib in res bogato zgodovino, ki je dolga precej več kot 2000 let. Totalen razcvet je doživel, ko je zaživela plovba z ladjami proti Ameriki, saj leži na vhodu v Sredozemlje. Otoček pred Cádizom so povezali z mestom, na otoku pa imeli karanteno za prišleke iz drugih svetov (ha, že takrat so znali rešit 'hantavirus' probleme). Mestne hiše so bile razkošne, glavne so imele 'stolpe', s katerih so spremljali dogajanje na morju. Najvišji je urejen v razgledno točko, ki je 'must see'. Res je! Genialen razgled je in fini filing dobiš o tem, kako so se imeli in kako se imajo.
Spet sva dobro papcala in po hrani nadaljevala ogled mesta. Rimski teater za 10.000 folka, ki ga lahko vidiš samo skozi steklo in na finem animiranem filmčku o tem kako so gledali predstave, ženske čisto na vrhu, kao, da ne bodo videle nekaterih bolj kinki kadrov; potem moška raja, nižje trgovci in uradniki, spodaj pa ta bogati in ta cerkveni) in kaj so gledali (pantomimo, tragedije).
Sprehod zaključila na otoku v sončnem vremenu in v še vedno norem pihanju. Zvečer sem hotel peljat ženo na kapirinjo in sladoled, pa google laže, da je lokal odprt, pa ni. Mamicu im! No, še dobro, ker spet malce dežuje).Okumaya devam et