Caminito del Rey

Evo, pa ga imava! In to s totalno vremensko srečo. Zdaj dežuje, ko sva vstopila v avtobus, ki pelje iz konca na začetek se je pooblačilo, prej je bil pa čudovit sončen dan.

Notr bi naj šla ob 12:40. Kot prava piflarja nisva prišla na 'štart' pol ure prej, ampak skoraj uro prej. In kot 'piflarja' sva bila ziher, da morava počakat svojo skupino desetih srečnežev, ki ima kao malce poseben status. My Ass! Not greš kadar prideš. Lahk sam zbiraš z vodenjem ali sam. Zdelo se nama je, da je boljše, da greva sama...

Zanimivo je, da je na 'štartu' kar štalasta gužva, potem se pa vse nekak porazgubi in sva šetala okrog precej sama, celo tako sama, da sva precej na blizu srečala mamo lisico in jo mirno fotkala (španske majo bolj klinčev rep v primerjavi z našimi).

Kanjon je veličasten koj po vhodu, vmes je tak sprehajalen in na koncu spet veličasten. Vsekakor vredno ogleda in 10 kilometerskega 'matranja'.

Ob novi poti je fino videt tudi precej uničeno staro pot, ne za prezreti pa je tudi v sosednji breg vklesana in vkopana železniška proga, ki je bila pravo remek delo tam iz leta 1865. Noro, kaj so bili sposobni zgraditi že takrat! 17 tunelov, 8 viaduktov in 18 mostov v delu, ki sodi v tkim El Chorro kanjon, katerega del prepešačiš po temle caminitu. Proga je bila pomembna povezava med Malago in Seviljo vse do leta 2007, ko so zgradili novo, hitro progo.
Po 12ih km še eno plavanje pred dežjem. Popoln dan, vse sva pokljukala.Read more