Granada

Pa je prišla na vrsto še kot zadnja v planu velikih mest. Lepa. Mami je rekla, naj mi Mitja pred odhodom zapoje znano pesem Granada, da pričara vzdušje. In ker mi je ni, sem mu dala youtube v dveh verzijah. Rezultat: nobenega navdušenja.
Na ogled sva šla s kolesi 7 km iz kempa. Malo divja pot skozi center, veliko prometa. Ogledala sva si mesto, vse pomembne točke, meni se je pogled ustavil na kipu plesalca Mario Maya, enega najpomembnejših flamenco plesalcev in koreografov v Španiji. Zanimiv je Albaicín, stara mavrska četrt z ozkimi belimi ulicami. V mestu kup restavracij, barčkov in trgovinic. Na vzpetini nad mestom sva si hotela ogledat mavrsko trdnjavo Alhambra pa je pač tako, da so bile prve karte na voljo čez 2 tedna. Sva si jo pa lahko ogledala od zunaj in kasneje še s strani Sacromonte, kamor sva šla po daljšnjici in je bil Mitja jako nezadovoljen, ker je imel 'mestne' kratke hlače, kilometri so se pa nabirali in klanci tudi. In na koncu sva prišla zopet na mesto, kjer sva bila že dvakrat :) . Jaz bi šla na sladoled pa se heladaria ni postavila pred naju. Pa meni bi obisk njihovega slavnega hamama zelo godil, Mitja se je pa kar naježil, ker bi ga umivali moški. No ja, bo ostalo za drugič. Granada ni za zamudit, nabralo se je 32 km in več kot 500 višincev.

(Dodajam še moj komentar: še eno veliko mesto, ki me je spravilo v stres. Najprej pokažejo kolesarske steze kot so v Ljubljani, potem jih po par sto metrih ni več in si v kaosu. Milijon ljudi povsod in z bajkom se moraš muvat okrog japonk, ki klasično fotkajo povsod in vse. Kocke po tleh so bed za vozit se okrog. Vrtiš se po enih in istih ulicah in se nikakor ne znajdeš kje si, kam bi moral it in kam bi bilo dobro it. Ok. Vsaj 500 višincev je bilo narejenih...)Baca selengkapnya