Hjemmeluft, Altamuseum

Muzej ob poti. Glavna znamenitost so na gladke kamnite plošče vklesani ljudje, jeleni, medvedi, ribe, s čolna viseča vrvica z ujeto ribo na trnku, ladje. Vsega skupaj okrog 6000 figur, starih med 2 in 7 tisoč leti. Spominja na Lescaux, le da je tam čisto druga zgodba. In 3x dražja vstopnina. Tisti severni sij je samo posnetek posnetka. Za v živo bo treba nekaj mesecev počakati.
Na ogledih vprašajo, od kje prihajaš. Vodijo statistiko. Ko sva povedala, od kod sva, je bila tetica kar navdušena, saj je končno letos lahko odprla podatek še za Slovenijo. Ni čudno, da sva bila prva, saj razen Petre in Danija, ki sva ju srečala na Danskem, še slo registracije nisva videla.
Je pa narava spet spremenila svoj obraz. Hribi, skoraj gore, še obilo snega na njih. Hribi porasli z gozdom (glede letnega poseka nimam podatkov 😃), med gozdovi pa se v dolino prebija slap za slapom. V morje oz. v fjorde. Pelješ vzdolž enega, skozi tunel, pa je že naslednji. Ali pa vsaj drug rokav istega fjorda.
Za prenočišče zapelješ malo z glavne ceste. Včeraj sva prenočila na koncu kolovoza in bila sama, danes pa sva bližje civilizaciji in smo zato trije AD-ji. En nizozemski par, en francoski in midva. Na oko bi reku, da je povprečna starost 70 let. Pa sva midva najmlajša.
Še tole - tu ni samo polarni dan, ampak sonce sploh ne zaide. Danes ponoči ob pol treh (zakaj le sem vstal 🤔) sem videl sončen dan, še fotocelica je filala. Teme v AD-ju pa ne moreš naredit.Читать далее