God dag, Vesterålen

Odin je odločil, da je tri tedne lepega vremena čist zadost in da bo sedaj oblačno, vrhovi gora pa zaviti v meglo. Saj je tud tako lepo, ampah pravih barv pa ni.
Namesto ene 300 km okrog, sva šla na trajekt. Čet je reku, da moraš bit v vrsti vsaj eno uro prej, če hočeš prit na trajekt. Pa je mal mim pihnu. Midva sva se postavila v vrsto tri ure prej (samo trije trajekti dnevno), pa sva bila v koloni št. 4. Kdor je prišel samo eno uro pred odhodom, je moral počakat na naslednjega še ene tri ure, razen če je imel res srečo. Ko se je začelo vkrcavanje, je bila prava živčna vojna. Mojster je jemal tudi nekatere od tistih, ki so prišli kasneje, tudi avtobus. Saj vem, da mojster jemlje tako, da čim bolj nafila. Gledaš mojstra, če te pokliče za gor in gledaš rampo, če se bo prej spustila. Mojster, rampa, mojster, rampa... Pa sva le prišla gor, za nama pa jih ni bilo prav veliko.
Kok pa to stane, pa nimam pojma. Samo pofotkajo ti registracijo, račun pa dobiš domov. Jaz sem se sicer registriral in plačal depozit, da naj bi imel 50% popusta, če bo pa to res, bomo pa še videli.
Kakor koli že, glavno je, da sva čist na severnem koncu oto"ja Vesterålen, severnih sosedov Lofotov. Vseeno bi Odina prosil za mal 🌞Leia mais