A

A. S tipkanjem imena kraja, ki sva ga danes prečesala, se pa res ne zamudiš preveč. A. To je to.
Med vožnjo tja še pa še avtodomov, tudi avtobusi, cesta pa precej ozka, stisnjena med ograjo in skale na drugi strani. Imajo pa zato veliko zastonj parkirišče, le treba se je stisniti v kakšno prazno luknjo. S kombijem to ni teško, tavelki ad-ji majo pa mal težav.
Center A-ja ni več živa vas ampak muzej na prostem. Vstopnina za nas penzioniste 140 kron, za deloholike 10 kron več. Hiške in poslopja so originali iz 19. stoletja, le da vzorno restavrirane in s polno muzejskih eksponatov. In še vodenje dobiš. Bila sva edina "angleško" govoreča obiskovalca, zato sva imela privat vodenje. Simpatična punca, če sem prav zložil njeno pripoved, Ukrajinka, primožena v A.
Ribolov v A-ju (najbrž tudi širše na Norveški) je včasih potekal tako, da so se možakarji, ki so bili poleti kmetje, pozimi prelevili v ribiče in se priselili v A. Prav v starih časih so trdo delali na nevarnem morju, spali so pa kar pod čolni, potegnjenimi na obalo in obrnjenimi okrog. Saj ne da bi bil tu arktični mraz, ampak spati skoraj na prostem pri -5 v mokrih oblačilih...
To je kot poslovno priložnost zaznal lokalni bogataš in zgradil male hiške, v katerih so si ribiči kaj skuhali za pojest, on pa jim je kot najemnino vzel nazaj nekaj tiste uboščine, ki jim jo je plačal za ujete ribe. Ja, raja je od nekdaj na...
Lovili so ribo Torsk, po naše Trska. Ribam odrežejo glavo in jih sčistijo, nato pa po dve zvežejo pri repu in obesijo zunaj na stojala, da se posušijo v suhem mrazu prvih mesecev v letu. Iz jeter, v katerih je skoraj vsa maščoba, izcvrejo olje, ki so ga včasih uporabljali za impregnacijo oblek in obutve ter za izdelavo fasadne barve, danes pa boh ve kje ga pojemo. In še to - glave danes pošiljajo v neko afriško državo kot humanitarno pomoč. Tega tud če vodička ne bi povedala ☹️
Sicer pa je vasica v res lepa in v prelepem okolju. Mali mandrač, rdeče hiške, kakšna bela od bogatašev, jezero in jezerca, vse okrog pa gore, na katerih se še beli sneg. Ampak vse to bi blo sivo, če ne bi blo sonca. In danes je bil totalno sončen dan. Nore barve, odsevi, sence. Krona Lofotov.
Zdaj sva že na trajektu Moskenes - Bodo, 95 km, 4 ure. Čao Lofoti.
Najprej pogledat 1. etapo TDF, napisat Pingvina, pol pa detektivka. In slikat polnočno sonce.Weiterlesen