Po obali Norveškega morja

Danes pa končna destinacija res ni bila pravi cilj, cilj je bila cela pot. 100 km panoramske vožnje ob obalah jezer in fjordov, skozi gozdove, pa čez mostove in predore. Edinole zadnji predor ni bil prav slikovit - 8 km (malo daljši kot karavanški predor) ne zelo široke ceste brez sredinske črte).
Zanimiv postanek je bil v kraju Saltstraumem. V morski ožini naredita plima in oseka pravi kažin. Ko voda ob plimi priteka v zalive in fjord, steče skozi ožino 400 miljonov m³ vode, ob nastopu oseke pa odteče. 40 km/h. V vodi so kar konkretni valovi, vsekakor pa takrat tu ne bi blo faj plavat. Tud če bi imel rokavčke. 😬
So pa zato bolj zadovoljni ribiči, vsaj nekateri. Ko sva bila tam, je 1 ribič ujel 3 hudo konkretne ribe (ena vsaj za 4 jedce), 1 je ujel 1, 2 pa nobene. 1 je bil tok živčn, da je skoraj štrbunknil v vodo. Pa še rokavčkov ni imel.
Drugi postanek je bil nekje vmes na samem. Tuširanje zunaj (jeeeeee), za malco Foie Gras še iz Francije, potem pa sprehodek do ostankov neke vasice.
Iz enega fjorda v drugega, in v zadnjem je sijalo sonce in padal dež. Ampak je kmalu nehal. Jutri pa na ledenik. Upam, da bo vreme zdržalo.Okumaya devam et