O - Švedska, mi se pa poznamo

Slovo od Norveške ni bilo nič kaj norveško. Namesto polpasovnih cestic je bila prava avtocesta, namesto fjordov in gora in rek s slapovi je bila pokrajina bolj podobna Bavarski. Ampak nič zato, Norveška je zarisala nepozabne vtise v najinem spominu.
Sedaj pa še par dni Švedske. Najprej Fjällbacka. Totalna gužva. Parking 2km od vasi je bil nabasan, kar je bil slab obet za druge parkinge. Itak je blo vse polno. Stisnila sva se na mesto za prikolico hitre hrane, šla malo po vasi, ampak zaradi slabega občutka hitro nazaj do Bernija. V vasi je bilo strašno veliko ljudi, kot bi bil kakšen frej dan za praznik. Preden sva dobila kakšno kazen, sva šla naprej.
V Hunnebostrand-u je bilo drugače. Na parkingu na obali je bilo še nekaj placev, prva ura zastonj, pa gremo okrog. Stara ribiška vas, za kuliso so granitne gmote, med njimi in morjem pa bele in rdeče hišice, včasih ribiške , danes pa v službi turizma. Namesto ravne obale so tam nametani otočki in polotočki, vmes pa mali zalivi. Izgledu morja ne bi dal desetke, ker so na gladini zaplate nič kaj lepih alg, verjetno je pa voda topla. Vsaj če sklepam po otrocih, ki se v njem igrajo. In še malo stran od obale spet razmetani otočki razgibanih oblik. Na privezih vzdolž obale so privesana vseh sort plovila, od malih čolnov in jadrnic do jaht. Od vasi vodi sprehajalna pot, ob njej pa spet kipi, ki pa večinoma za razlago zahtevajo malo več od tistih v Oslu.
In vroče. 29 stopinj, oblakov samo za okras, modro morje, idilična vas z impozantnim granitnim ozadjem. Res eden od bolj slikovitih krajev, pa sva jih videla kar veliko.Leer más