Apricale

Vot a mistejka aj mejka, bi reku Rene. Navigacijo za Apricale sem nastavil po normalni cesti preko Dolceaque. Potem pa se je packa nekje v Sanremu prekalkulirala in zapeljala točno po tisti cesti čez hribe, kjer jaz nisem hotu. Ko sem to opazil, sva bila že tako daleč v rovtah, da se tud obrnit ni dalo. Sledilo je 20km čiste groze. Ozka cesta je postajala samo še ožja in ožja. Na srečo nasproti ni bilo nobenega prometa (kater norc pa sloh vozi tle gor). Na vrhu je bil en predorček, potem pa v dolino. Nekaj km pred vasjo je nasproti pripeljala babica (dedek je bil sovoznik) in na srečo je bilo to točno pri neki hiški in na dodatno srečo je babica obvladala tudi rikverc, da se je nekako umaknila na tisto flikco peska ob cestici. Potem je Maja navigirala centimetre na desni, jaz pa na levi po bankini, da se nismo zdevali v dolino. Do vasi sva prišla čist zmahana. Brez heca najtežjih 20 km odkar vozim. Sem imel več sreče kot pameti. No ja, saj pri meni to ni nič neobičajnega 🙃
Potem se je blo treba pa še malo zgubljat po res slikoviti vasi.Read more