Nulstil søgning
Balkan
  • Aleks Sk.
  • Maja Sk.
  • Aleks Sk.
  • Maja Sk.

Balkan

Do Halkidikija in nazaj Læs mere
+1
FølgOversigtOversigtKalenderKalenderBillederBillederDelDelTræskoliste
Nyeste først
  • Start på rejsen
    14. september 2023
  • Balkan

    Avala

    15. september 2023, Serbien ⋅ ⛅ 21 °C

    Avala (srbsko Авала) je hrib, ki se nahaja 16 kilometrov jugovzhodno od Beograda. Predstavlja severni konec Šumadijske grede, ki se razteza od gore Rudnik skozi nizko Šumadijo in predstavlja razvodnico med Savo in Donavo. Nadmorska višina Avale je 511 m in se dviga približno 200 m nad okolico razgibanega terena. Mineral avalit je dobil ime po Avali, na kateri je najden. Leta 1859 je knez Miloš Obrenović določil, da se Avala ogradi in zaščiti.

    Avalski stolp je 204,68 m visok telekomunikacijski stolp. Prvotni stolp je bil dokončan leta 1965, uničen pa je bil 29. aprila 1999 med Natovim bombardiranjem Jugoslavije. Izgradnja novega stolpa se je začela 21. decembra 2006 in je bil uradno odprt 21. aprila 2010.    Læs mere

    Se oversættelse
  • Balkan

    Topola, Oplenac

    16. september 2023, Serbien ⋅ ⛅ 23 °C

    Cerkev sv. Jurija na Oplencu (srbsko Црква Светого Ђорђа на Опленцу, latinizirano: Crkva Svetog Đorđa na Oplencu), znana tudi kot Oplenac (Опленац), je mavzolej srbske in jugoslovanske kraljeve hiše Karađorđević, in je na vrhu hriba Oplenac pri mestu Topola v Srbiji. Oplenaško cerkev je ustanovil srbsko-jugoslovanski kralj Peter I. Karađorđević Številni člani kraljeve hiše so pokopani v cerkvi, v kripti pod cerkvijo ali na cerkvenem dvorišču.Læs mere

    Se oversættelse
  • Balkan

    Donava, trdnjava Golubac, Djerdap

    16. september 2023, Serbien ⋅ ☀️ 23 °C

    Golubac (izvirno srbsko Голубац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja. Leži na desni strani Donave, na vzhodu meji na Romunijo, na zahodu na Veliko Gradište in na jugu na Kučevo. V vasi živi 1655 prebivalcev, v občini pa je 8161 prebivalcev. Zaradi številnih bližnjih arheoloških najdišč in narodnega parka Đerdap je vas priljubljena turistična, ribiška in jadralska destinacija.Læs mere

    Se oversættelse
  • Balkan

    Sedem Rilskih jezer

    19. september 2023, Bulgarien ⋅ ☁️ 10 °C

    Sedmera rilska jezera (bolgarsko Седемте рилски езера, Sedemte rilski ezera) je skupina ledeniških jezer v severozahodnem delu pogorja Rila v Bolgariji. Jezera ležijo na nadmorski višini od 2.100 do 2.500 m.

    Jezera so dobila imena po svojih značilnostih. Najvišje se zaradi zelo čiste in prozorne vode imenuje Salzata (Solza). Naslednje se zaradi skoraj popolne ovalne oblike imenuje Okoto (Oko). Globoko je 37,5 m. Babreka (Ledvica) ima v vsej skupini najbolj strme bregove. Naslednje jezero je Bliznaka (Dvojno jezero) in ima največjo površino. Trilistnika (Triperesna deteljica) ima nepravilno obliko in najbolj položno obalo. Najbolj plitvo je Ribnoto ezero (Ribje jezero), najnižje pa Dolnoto ezero (Spodnje jezero), v katerem se zbira voda iz gornjih jezer in se izteka v Džermanovo reko.

    Pogled na šest najnižjih (in največjih) rilskih jezer. Od leve na desno: Окото (Oko), Бъбрека (Ledvica), Близнака (Dvojno jezero, pol jezera je zakritega, Трилистника (Triperesna deteljica), Рибното езеро (Ribje jezero) in Долното езеро (Spodnje jezero)

    Planinska koča Sedem jezer (bolgarsko Седемте езера) je zaradi svoje lege in čudovite okolice glavna turistična zanimivost Bolgarije. Koča stoji na severovzhodni obali Ribjega jezera na nadmorski višini 2.196 m. Najbolj primeren čas za obisk jezer je poletje in zgodnja jesen, ker so v tem času temperature primerno visoke (nad 10°C), verjetnost nanadnih neviht pa majhna. Ostali del leta za turiste ni primeren. Jezera pogosto zamrznejo že oktobra in se odtalijo šele junija. Ledena skorja je lahko debela do dva metra.    Læs mere

    Se oversættelse
  • Balkan

    Rilski samostan

    19. september 2023, Bulgarien ⋅ ☁️ 20 °C

    Samostan svetega Janeza Rilskega, bolj znan kot Rilski samostan (bolgarsko Рилски манастир, Rilski manastir) je največji in najslavnejši samostan pravoslavne cerkve v Bolgariji. Stoji v gorskem masivu Rila globoko v dolini Rilske reke v naravnem parku Rilskega samostana, 117 km južno od bolgarske prestolnice Sofije na nadmorski višini 1147 m. Ime je dobil po njegovem ustanovitelju, puščavniku Janezu Rilskem (876-946). V njem je trenutno (2016) približno 60 menihov.Læs mere

    Se oversættelse
  • Balkan

    Vergina, grobnica Filipa II

    28. september 2023, Grækenland ⋅ ☀️ 20 °C

    Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji. Ustanovljena je bila leta 1922 po izmenjavi prebivalstva po Lozanskem sporazumu in bila do leta 2011 samostojna občina, potem pa je bila skladno s Kalikratskim načrtom združena z Verojo. Vergina je bolj znana kot starodavno mesto Ajga (Αἰγαί, Aigaí, latinizirano v Ajga), ki je bilo prva prestolnica Makedonije. Leta 336 pr. n. št. je bil v egejskem gledališču umorjen Filip II. Makedonski, njegov sin Aleksander pa je bil razglašen za kralja.Læs mere

    Se oversættelse
  • Balkan

    samostan sv. Nauma

    29. september 2023, Nordmakedonien ⋅ ⛅ 20 °C

    Samostan je okoli leta 895, v času Prvega bolgarskega cesarstva [3], s podporo bolgarskih carjev Borisa I. in Simeona I. ustanovil sam sveti Naum Ohridski. Po Naumovi smrti 23. decembra 910 je bil samostan posvečen in preimenovan v njegovo čast. V cerkvi je tudi pokopan.

    Od 16. stoletja je v samostanu delovala grška šola.[4]

    Leta 1870 je požar uničil samostan do samostanske cerkve. Sedanji objekt je bil zgrajen v obdobju, ki je sledilo. Potem ko je regijo med balkansko vojno leta 1912 osvojila Srbija, so v bližini samostana zgradili rezidenco srbskega kralja in cerkev sv. Ivana Vladimirja.[5]

    Območje, kjer leži samostan sv. Nauma (albansko Manastiri Shën Naum) [6], je od leta 1913 do 1925 pripadalo Albaniji. Ahmet Zogu, ki je z jugoslovansko pomočjo decembra 1924 lahko prevzel oblast v Tirani, jo je v zahvalo za podporo odstopil Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.[7]

    Danes ni več samostana, samostanska cerkev, značilna triladijska križno kupolasta cerkev, pa se uporablja za sakralne namene.    Læs mere

    Se oversættelse
  • Balkan

    samostan Ostrog

    4. oktober 2023, Montenegro ⋅ ☀️ 24 °C

    Samostan Ostrog, najpomembnejše pravoslavno krščansko romarsko mesto v Črni gori, se nahaja v bližini vasi Bogetici, približno 25 milj severozahodno od glavnega mesta Podgorice. Samostan stoji na skoraj navpični steni, visoko nad veliko skalo Ostroške Grede.

    Samostan je ustanovil in je posvečen sveti bazilik (1610 - 1671). Samostan ima dve majhni cerkvi, zgornjo in spodnjo. Zgornja cerkev, zgrajena v jami, je bila leta 1665 zgrajena in okrašena s stenskimi poslikavami in je posvečena Svetemu križu. Spodnja cerkev izvira iz 18. stoletja in je posvečena Predstavitvi Device Marije (Vavedenje svete Marije). Telo svetega Bazilija, za katero se verjame, da ima čudežne zdravilne moči, je zapisano v relikvijaru, ki ga hranijo v Spodnji cerkvi. Vsako leto v samostan obišče več kot sto tisoč romarjev z vsega sveta.    Læs mere

    Se oversættelse
  • Balkan

    Lovčen

    7. oktober 2023, Montenegro ⋅ ☀️ 19 °C

    Njegošev mavzolej je mavzolej Petra II Petrovića-Njegoša, ki se nahaja na vrhu gore Lovćen.[1]
    Njegošev mavzolej
    Lokacija Gora Lovćen, Črna gora
    Zgrajeno 1974 Zgrajeno za upokojitev Petra II Petrovića-NjegošaArhitekt Ivan Meštrović
    Spomenik Petru II Petroviču Njegošu v mavzoleju
    Mavzolej se nahaja enaindvajset kilometrov po asfaltni cesti od bližnjega Cetinja in je bil zgrajen po zamisli hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Zgrajena je bila na istem mestu, kjer je bila cerkev Njegoševe zaveze, ki jo je Njegoš zgradil leta 1845 z namenom, da bi bil tam pokopan, in jo je posvetil svojemu predhodniku Petru I Petroviću-Njegošu (ki je kanoniziran kot sveti Peter Cetinjski v srbski pravoslavni Cerkev).
    Cerkev je bila poškodovana zaradi bombardiranja v obeh svetovnih vojnah. Leta 1974 je kljub protestu Črnogorsko-primorske metropolije in lokalnih pravoslavnih kristjanov komisija Zveze komunistov Črne gore pod vodstvom Veljka Milatovića ukazala porušiti staro cerkev in zgraditi današnji mavzolej.    Læs mere

    Se oversættelse
  • 2026© FindPenguins
  • Hjem
  • Om os
  • Gruppesporing
  • Presse
  • Betingelser
  • Privatliv & Cookies
  • Hjælpecenter
  • Aftryk