• Aleks Sk.
  • Maja Sk.
  • Aleks Sk.
  • Maja Sk.

Oksitanija in Akvitanija

Et 42-dags eventyr af Aleks Sk. & Maja Læs mere
  • Start på rejsen
    24. marts 2025

    Estaing

    25. marts 2025, Frankrig ⋅ ☁️ 11 °C

    Bonjour, Aquitaine
    Po 1300km in ene 450 € stroška za gorivo, cestnine in predor Frejus (to je bil najdražji del tega potovanja) , sva na izhodišču. Sedaj samo mali premiki od vasi do vasi, nekaj z Bernijem, veliko pa, vsaj upam da, s kolesi. Pa hribčki, reke, srednjeveške vasi in gradovi.
    Itenerar je narejen. Koliko se ga bova držala, pa se bo pokazalo z dneva v dan.
    Pa kaj dobrega za pojest in pa kakšen vinček. U izi. Vreme bo. Zihr. Tako ali drugačno 😃
    Za Titov rojstni dan bova pa že doma. Vsaj dopust so nama šefi odobril do takrat.
    Læs mere

  • Ob reki Lot pri Saint Cirq Lapopie

    28. marts 2025, Frankrig ⋅ ☁️ 12 °C

    Vau. Tole je pa bil izlet. Lepo počas, mal gledat mal slikat. Zgleda, da je bilo pred kratkim veliko dežja, saj je reka visoka in divja preko brzic, ob njih pa si speljani plovni kanali z zapornicami.
    Vreme pa ... najprej sončno, potem pa je grozilo, da bo dež. Pa je zdržalo brez.
    Je pa bila reka Lot očitno pomembna plovna pot, da so v klif ob reki vsklesali tako pot.
    Læs mere

  • Grad Bonaguil

    30. marts 2025, Frankrig ⋅ ⛅ 12 °C

    Prva zgradba, ki se ji danes reče Chateau de Bonaguil, je iz 13. stoletja, današnja oblika gradu/utrdbe pa je iz 15. stoletja. Na naslednjih stoletjih so ga zapuščali, dograjevali, se fajtali okrog dediščine, vse po seznamu, le prave vojaske akcije ni nikoli doživel.
    Ogled gradu je res zanimiv. 4 m debeli zidovi, dvizni mostovi, strelne line, stolpi s stopnišči, srednjeveški wc-ji, celo naravna jama v notranjosti.
    Prav fanes je na gradu tudi strašilo. Uradni fotograf je ujel senci lady Maje in grofa Šentviškega, ki sta strašila turiste 😎
    Læs mere

  • Reka Dordogne, s kolesom okrog gradov

    31. marts 2025, Frankrig ⋅ ☀️ 15 °C

    Zgleda, da je bilo življenje v tem predelu tudi v zgodovini kar udobno. Vsaj za aristokracijo seveda. Srednjeveški in novoveški džet set si je na obeh bregovih veselo zidal svoje gradišče, kateri večina je še danes v zasebni lasti.
    Današnji spisek gradov, mimo katerih sva biciklirala:
    - Castelnaud la Chapele
    - Ch. deFayrac
    - Ch. de Milandes
    - Ch. de Panassou
    - Ch. de Beynac
    za finale pa še La Roque Gageac
    Læs mere

  • Sarlat-la-Canéda

    1. april 2025, Frankrig ⋅ ☀️ 14 °C

    Še dobro, da v kampu, v katerem sva prespala, niso imeli ure, do katere se moraš spokat. Ker midva sva pozajtrkovala in se spravila na ogled mesta "že" ob pol dvanajstih.
    Mestece kot iz škatlice. Vsa arhitrktura stara vsaj nekaj stolet, na prvem mestu po fotogeničnosti spet katedrala.
    Pa ful trgovinic z Foie Gras. Klasična, z olivami, s tartufi, spajsi, ni da ni. Kupila sva eno pravo brez vsega (na Orlah dobiš za to ceno dvoja rebrca z barbikju omako) in eno mal zmiksano s svinjskim meso in nisem zastopil še ščim. Pa eno zveriženo bageto.
    Mon Dieu, kako je blo to dobro. Pa še kozarček enga temnega lokalnega vina. Holesterol LDL je vriskal od vesela, midva pa tud.
    Læs mere

  • Grad Beynac

    1. april 2025, Frankrig ⋅ ☀️ 20 °C

    Château de Beynac je eden najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Franciji. Dominira nad reko Dordogne. Zgrajen je bil v 12. stoletju kot strateška utrdba plemiške družine Beynac. V času stoletne vojne je grad pripadel Francozom, medtem ko so Angleži nadzorovali bližnji grad Castelnaud. Kasneje je grad prešel v roke različnih plemiških družin in postopoma izgubil svojo vojaško vlogo. V 20. stoletju je bil obnovljen, da ga danes lahko oblegamo turisti.
    Opomba: za vpogled v zgodovino Akvitanije v srednjem veku (na način rumenega tiska) je treba prebrat ciklus romanov Prekleti kralji avtorja Maurice Druon-a.
    Najslavnejši Akvitanka tistega časa je bila kraljica evropskega formata Eleonora Akvitanska (1122–1204). Kot vojvodinja Akvitanije je bila najprej francoska kraljica (poročena z Ludvikom VII.), nato angleška kraljica (z Henrikom II.). Njeni sinovi so bili znameniti kralji, med njimi Rihard Levjesrčni in Ivan Brez dežele. Eleonora je bila ključna podpornica umetnosti in kulture, prav tako pa je igrala pomembno vlogo v političnih spletkah svojega časa. Političarka, vsestransko izobražena, ne samo v akademskih aspektih, tudi v lovu na divjega prašiča. Umrla je v starosti 82 let, ob tem pa je bila takrat pričakovana življenjska doba 45 let.
    Res, Chapeau.
    Læs mere

  • Jama Maxange

    2. april 2025, Frankrig ⋅ 🌧 9 °C

    Slovenci imamo en problem. No ja, lahko da jih imamo več, ampak tokrat bi rad opozoril na enega. Namreč, katero koli kraško jamo izven Slovenije obiščemo, jo teško objektivno občudujemo, če ne izpolnjuje standardov Skocjanskih in/ali Postonjske jame. Če jama nima monumentalnih stalaktitov in stalagmitov, zaves, ponvic, hodnikov po norih breznih z deročo reko na dnu (vlakec niti ni nujen), potem se bi najraje zmrdovali, češ - ta jama ni kaj posebnega.
    Ampak tak je samo prvi vtis. Potem odkriješ, da je vsaka jama, ne glede na dimenzije, čudo narave zase.
    Izjemna posebnost današnje jame so ekscentri. To so tvorbe, katerih rast je negirala gravitacijo. Osmoze in površinske napetosti so premagale gravitacijo inusmerile rast stalaktitkov v vse smeri, celo v krog. Potrudili so se tudi z osvetlitvijo in res pričarali magijo.
    Læs mere

  • Grad Puymartin

    2. april 2025, Frankrig ⋅ 🌧 12 °C

    Še en domek uživaške podeželske aristokracije. Leto 1789 je tudi njih hudo hudo pretreslo (pomislili so: aja, tudi tako je lahko življenje 😫), ampak z restavracijo Burbonov so tudi ti mački spet pristali na nogah in iztrgali gozdu ruševine gradu, da jim lahko danes srečni turistki plačujemo vstopnino 11€ po glavi.
    O gradu samem pa govorijo fotke.
    Læs mere

  • Menu du jour

    2. april 2025, Frankrig ⋅ ☁️ 13 °C

    Današnja ponudba dne v Auberge chez Maja:
    - krompirjeva juhica s hrenovko
    - cesarski šmorn z domačo slivovo in/ali breskovo marmelado
    - malinov sok (štartaj Slovenija) z malo limone.

    Mljask. Neprecenljivo, a poceni.

    Tiste čudne slikce na koncu so še iz procesa nastajanja te klopice.
    Læs mere

  • Les Eyzies

    3. april 2025, Frankrig ⋅ ☁️ 14 °C

    V planu je bil sprehod po prazgodovinski prebivališčih v steni, pristala pa sva skupaj s solarji v muzeju z isto tematiko. Rabiš kar veliko domišljije, da si predstavljaš njihov boj za preživetje.

  • La Madeleine

    3. april 2025, Frankrig ⋅ ☁️ 16 °C

    Village Troglodytikue (trogloditik). Prazgodovina od zadnje ledene dobe naprej. Na nahajališču so artefakti bolj iz srednjega veka sem, originalne najdbe pa so raztresene po muzejih bog vedi kje vse ☹️
    Barkoda + telefon = razlaga v lepi angleščini. Brez tega sploh ne veš, kaj gledaš.
    Læs mere

  • Maison Forte de Reignac

    3. april 2025, Frankrig ⋅ ☁️ 18 °C

    Hm, kako reči temu? Ni grad, ni trdnjava, bolj je po okusu Erazma Predjamskega. Patron te trdnjavice je pobiral mitnino na Vezeri, v keho vtaknil koga, ki se mu je pustil ujeti, napravil kakšnega otroka ženi in še služkinji (prebrano v razlagi), skratka, prav lepo je živel v tej odmaknjeni dolini, v Versaju pa se verjetno ne bi znal obnašat.
    Vstopnina je bila na prvi pogled kar visoka, ampak je bila vredna vsakega centa. Obrambne naprave, sobe, oprema, pravi ogenj v kaminih + prave klobase na dimu + prava zelenjava v kuhinji. Še ko sva prišla nazaj v Bernija, sva dišala po dimu (ja po dimu, ne po zemlji 😬) . Kdor bo v tem koncu mu res priporočava, da si ogleda to čudo.
    Læs mere

  • La Roque Saint Christophe

    4. april 2025, Frankrig ⋅ ☁️ 16 °C

    Cela dolina Vezera je bila že od pradavnine poseljena. To naselje, čisto nad Vezero, je v petih nivojih nudilo zavetje svojim prebivalcem. Spodaj kmetje in druga "raja", višje gor pa noblesa. Ni blo včasih nič drugače, kot danes.
    Naselje se v zgodovini včasih malo podrli in oplenili, ampak vedno si je opomoglo. Potem pa so ga koncem 16. stoletja v vojni med kristjani in protestanti do tal porušili. Dobesedno.
    To, kar danes vidiš iz predstavitvenega filma, naj bi blo povzeto po nekih dokumentih, razstavljeni artefakti pa so, zgodovinsko gledano, še čisto mladi (replike le nekaj stoletij starih naprav).
    Læs mere

  • Saint Leon sur Vezere

    4. april 2025, Frankrig ⋅ ☁️ 19 °C

    Idilična vasica ob Vezeru. Z mostu zapelješ v središče vasice. Najprej vidiš lokalno trgovinico z vsem mogočim za pojest, popit ... , pa še z mizicami spredaj, kjer posedajo vaščani in pijuckajo. Nasproti gostilnica, malo naprej cerkev, v kateri se še vedno pozna vpliv protestantov. Nič ne buhti od zlata. Še malo naprej gradič, ampak si ga nisva ogledala, ker bo treba kartico ohladit, saj je pregreta s plačili dosedanjih vstopnin (najhujša še pride v Lesceaux-u).
    Avta skoraj ne vidiš, slišiš pa samo žgolenje ptic in kakšen pridušen pogovor. Človk kar romantičen rata.
    Za povrnitev v realnost sva v tisti prvoomenjeni štacunci kupla vse žive salame in nek hud kruh, ki tako paše zraven kot ata...
    Læs mere

  • Lescaux, jamske poslikave

    5. april 2025, Frankrig ⋅ ☀️ 20 °C

    Lascaux (Montignac)
    To je bila pa izlet čist na začetek človeške misli (doma temu rečemo kognicija), 20000 let nazaj. Keopsova piramida 4500 let, Kitajski zid 2300 let. Razlika v času nastanka je kar nekajkratna.
    Našel jo je kuža, njega pa štirje prjatli in tako so našli jamo in prvo poslikavo. Prisegli so si, da te skrivnosti ne povedo nikomur. Itak. Čez tri dni je vedela že vsa vas, vključno z učiteljem, ki je poklical strokovnjaka, in tako se je zgodba začela. Oziroma se je začel množični turistični obisk, ki je s svojim izdihanim zrakom (vlaga, bakterije...), nepopravljivo uničil nekaj poslikav. Zato že dolgo javnost originala ne vidi, so pa naredili kar dober posnetek in nam za vodiča dali enga kosmatga možakarja, tako da je bil vtis kar verodostojen.
    Že prejšnje dni sva v dolini reke Vezer videla sledi pradavnine od zadnje ledene dobe naprej, slike v tej jami pa presežejo vse. Nikoli si ne bi predstavljal, da je naš prednik v krutih naravnih in klimatskih pogojih našel čas še za kaj drugega, kot za preživetje (preživetje = jesti + spati + seksati + ne se pustiti pojesti). Da se je našla umetniška duša, si pripravila barve (13 različnih barv, samo mineralnega izvora, nič organskih, ki bi jih čas že zdavnaj pojedel), si pripravila lučko (lehterna na polenčka), splezala v jamo, kjer bi lahko že bil tudi rjavi medved ali jamski lev, in naslikala cca 600 konjev, jelenov in bizonov, poleg tega pa še ene 1400 gravur. In enega samega človeka.
    Tud slučajno se ne ve, koliko časa je trajalo to slikanje, koliko umetnikov je sodelovalo v tej koloniji, in nenazadnje, čemu je vse to sploh služilo.
    Læs mere

  • Terrasson

    5. april 2025, Frankrig ⋅ ☀️ 22 °C

    Sprehod po teh mesecih je vedno zanimiv. Saj vem, most, cerkev, park ... Ampak vsako je drugačno. Tole je imelo pa še maroško nevesto in ženina pa sangrio in pivo. Iskali smo tudi bageto. Ponudil sem, da zamenjam deset umetniških ateljejev in trgovinic za eno bageto, pa dolgo ni bilo uspeha. Potem sva le našla eno odprto alimentaire in uspela kupit brioš. Gugl je povedal, da je to en sladlast kruh. Voila, jaz sem pa hotu jutr jajčka na uč za zajtrk ☹️Læs mere

  • Grad Hautefort

    6. april 2025, Frankrig ⋅ ☀️ 19 °C

    Chateau de Hautefort. Dobro lokacijo za trdnjavo so znali prepoznati že v 9. stoletju, v naslednjih stoletjih pa so jo znali vsakokratno trdnjavo tudi katapultirati.
    In ker je imel Marquiz de Hautefort (17. stoletje) dovolj idej in cvenka za uresničitev le teh, je najel arhitekta in nastal je Chateau de Hautefort. Da je bil čisto dokoncan, je bil potreben še kakšen njegov potomec in še kakšen arhitekt, da je zasadil še precej razvejan angleški park. Porabili so tudi veliko škarij, da so pristrigli vse tiste žive mejice.
    In potem so srečno živeli do konca svojega življenja. Ja vmesne generacije mogoče res, razen tistih iz časov francoskih revolucij, sigurno pa niso bili srečni lastniki v letu, ko sem jaz končal prvi razred osnovne šole. Da ne bo pomote, dogodka nista povezana. Tistega leta 1968. je grad uničil silovit požar, vendar je bil na srečo tudi obnovljen. Obnova gradu, ki je trajala 20 let, sta vodila Baronica Simone de Bastard d'Estang, takratna lastnica gradu, in njen mož baron Guy de Bastard (ocitno je bil tudi on v njeni lasti). Nimam podatka, ampak sta verjetno morala v tem času zelo varčevati pri gospodinjskih prihrankih, saj jim država (beri davkoplačevalci) siiiiiigurno ni nič pomagala.
    Od gradu nam pokažejo nekaj salonov, budoar in gospejino spalnico, gospodovo sobo, kjer je zagotovo sprejel tudi kakšno guvernato ali vsaj sobarico, ostrešje angleškega stolpa in lepo pristrižen park. Ni kaj, vse skupaj je lepo, sploh če je obsijano z današnjim 🌞
    Læs mere

  • Perigueux

    6. april 2025, Frankrig ⋅ ☀️ 24 °C

    Mestece ob reki L'Isle. Največ pogledov in objektivov seveda spet pritegne cerkev. Nekje zgoraj ob stolpu sva videla ljudi hoditi za nekimi ograjicami. Očitno so bili neki posvečenici, saj se jim nisva mogla pridružit. Enkrat in pol sva namreč obhodila vse kote, kjer bi se lahko skrival prehod v stolp, pa ga nisva našla. S tem je tudi cerkev izgubila najino zanimanje.
    Potem pa po mestu. Si na trgcu, greš v uličico in na drugi strani spet prideš na trgec. Lokali, ljudje klepetajo in pijuckajo. Ni jim sile 😃
    Læs mere

  • Brantôme

    7. april 2025, Frankrig ⋅ ☀️ 16 °C

    Še en podeželski biser. Kot da ni že vse urejeno, še vedno delajo, da bo urejen tudi zadnji kotiček. Kamor koli se obrneš, je lep pogled in motiv. Pa še race pridejo pozirat, da je ja že kar kičasto.
    Še nekaj opaziš v skoraj vsakem mestu. Namreč, mnogo stavb, ki so po svoji arhitekturi nedvomno bile cerkve, so dane galerije, TIC-i, tržnice, muzeji ... Ni treba veliko brskati po šolskem spominu (danes se temu reče gugl), da spet naletiš na revolucionarno leto 1789, ko so cerkveno premoženje masovno podržavili, cerkve pa večinoma spremenili v skladišča, lazarete... Takrat se je v Franciji tudi začel postopek ločevanja cerkve od države, ki je finale doživel s tozadevnim zakonom leta 1905.
    Læs mere