Mlini na veter

Zaanse Schans je malo mestece, kateremu so dodali še pravi muzej na prostem - nekaj obnovljenih mlinov na veter in klasičnih starinskih nizozemskih hišk. Tu sva danes spet občutila polno moč turizma, saj sva najprej dobila parking dobra dva km stran od vhoda, potem pa gužvanje skozi množico turistov in iskanje dobre lokacije za lep posnetek brez odvečnih teles pred mlinom na veter, ki so seveda glavna atrakcija tega muzeja.

Prvi mlini na veter so se na območju današnje Nizozemske pojavili v 12. in 13. stoletju, sprva predvsem za mletje žita. Nizozemska pokrajina – ravna, odprta in zelo vetrovna – je bila idealna za izrabo vetrne energije. Zelo hitro pa so Nizozemci mline začeli uporabljati tudi za precej zahtevnejšo in življenjsko pomembno nalogo: uravnavanje vode.

Velik del države leži pod morsko gladino, zato so bile poplave stalna grožnja. Od poznega srednjega veka naprej so mline razvili v črpalne sisteme, s katerimi so iz nižjih območij (polderjev) črpali vodo v kanale in reke za nasipi. S tem niso le preprečevali poplav, ampak so tudi pridobivali novo obdelovalno zemljo.

V 19. stoletju je bilo na Nizozemskem v uporabi več tisoč mlinov, nato pa so jih postopno izpodrinili parni in električni stroji. Kljub temu je danes ohranjenih približno 1.000 tradicionalnih mlinov, mnogi kot kulturni spomeniki ali še vedno delujoči sistemi.Les mer