Praznična Andaluzija

Po novoletnem zajtrku je čas za raziskat okolico.. in uau, kaj sva našla! Pokrajina kot turška Kapadokija, odpuljeno lepa in čisto brez turistov, polna zemeljskih jam, ki prestavljajo senčna in hladna bivališča. Nekatere so že zapuščene, precej pa je še naseljenih.
Prebereva, da je geopark pod Unescovo zaščito, velik ca. 4.700 km² z raznolikimi geo pojavi: kanjoni, pustinje, planote, jame in ostanki iz kamene dobe. Nahaja se med gorovjema Sierra Nevada in Cazorla-Segura.
Najprej na Mirador del fin del Mundo, razgledišče na koncu sveta, s katerega tej odpuljeni pokrajini kuliso nudijo pobeljeni vrhovi Sierre Nevade. Žal nama je bilo, da nisva kar tu pričakala Novega leta, nebo bi bilo neskončno!
Ko pretegnemo noge in napasemo oči, pa po "tvegani" cesti navzdol... cesta je bila tolk strma, da je Coniglio kar pojamral, da naj preveriva tekočino za bremze, pa je Zajec odmahnil z roko in rekel, če je šlo na Škotskem, bo to tudi... edino most je pa šel preverit, če bo naklon dovolil najini žverci prečkanje 🫣.
V eni od ljubkih vasicv tej pokrajin, Beas de Guadix, splezava še na en Mirador, Heli najdem eno zapuščeno a odprto "jamsko bivališce", potem se sprehodiva še skozi predel lepše ohranjenih, ki bi si jih bilo na nepraznični dan mogoče celo ogledati.
V romarski vasici Marchal najdeva še eno super sosto, kjer dotočiva vodo in si jo zapigava v GoogleMap. Kajti sem se res splača vrnit! Za par dni, pa s 🚴 po tej odpuljeni pokrajini, od vasice do vasice.
Midva zdaj res obračava proti domu, kar malo s cmokom, še kak teden bi pasal... Tut Coniglio glih ni navdušen nad idejo novih 2.500 v treh dneh in naju straši z napisom "check engine"... Gremo, pa da vidiva, kaj bo 🦾!Weiterlesen