Praznična Andaluzija

Da dam Andreju malo miru in izkoristim napovedan sončen 🌞 dan, sem se odločila za organiziran izlet v Gibraltar, ki ga na najinem seznamu ni, ker nekaj je pač treba spustit. Tut sva se kar dobro odločila, saj s camperjem tole ne bi bilo enostavno, pa razen skale, ki se dviguje nad zalivom, res ni kaj videt. Razen duty free trgovin in ostankov vojaške zgodovin... Moj cilj je bila prav skala in nasprotno od sugestij vodičke, da se presedemo iz busa direkt v taxi, sem se odločila za peš turo... Ma, je bil kar zalogaj, konmenje krepko ogrel 🥵! Po slabih 300m višincev, veliko stopnicah in 3h hoje, sem si ogledala nekih 70% Nacionalnega rezervata Gibraltar. Pa je bilo vredno 🌴🌳💮! Pojedla sem prve šparglje, se naužila vonja divjih narcis in še vedno cvetoče sivke, srečala razne ptice in seveda 🐒. Znane po svoji agresivnosti so bile kar strašljive, sploh ko so nepremično zasedle vse stopnice in izzivajoče čakale turiste. Ena je celo segla po moji torbici 🤨. Mesto pa v bistvu ena tax free shopping ulica, se pa Gibraltar geografsko in demografsko povečuje tudi z gradnjo ogromnih blokov na betonskih ploščah.
Po Gibraltarju pa s pol ure zamude (in brez 3 turistk, ki jih ni bilo od nikoder), krenemo v vasičko ... Skrajni čas, res se mi lušta ene dobre Sangirije 😊Leia mais