V peto gre rado :(

Ko se s Heleno končno odločiva za dva, tri dni na off v nekem kampu in si za to celo izbereva drugo največje jezero v Evropi (pol je zih največje v Franciji), se nama ponovi scenarij izbire kampa.

Prvi - zaseden... Drugi - full... Tretji - complete 🙁 Na tej točki sva se ob pol osmih zvečer že spraševala, al iskat dalje al greva na smrečico. "Pejva še tega pogledat, saj je bliz..." in potegneva še tistih enajst km stran od jezera do četrtega kampa.

Pred tem sem jaz scagal in želel, da se obrneva, pa je potem prevladala zdrava pamet da za 15 eur lahko tudi samo prespiva, spucava sama sebe in avto in greva jutri dalje.

Ok, pa pejva. In je bil še ta poln! Je pa Pierre, lastnik, naju poslal "...samo 2 minutki naprej..." v nek bio kamp še dlje od jezera.

Če bi bil iskren in povedal, da je do kampa dobrih 9 km, se tega ne bi šla, tako sva pa vseeno iskala dalje.

In našla! Fajn luštn kamp, ki ni poln (lahko sva izbrala parcelo po mili volji), in je blizu treh naslednjih jezer.

Tako da... Zdajle frišna, stuširana, z glažom vina sedva in razglabljava, da navjerjetneje ostaneva tu dve noči 🙂

Jutri slikava naprej...Baca lagi