Tregurà de Dalt

Danes so me Pireneji dvakrat premagali. Enkrat na 1900m in drugic na 2000m. Enostavno ni slo z motorjem cez zaplate snega, niti nobenega obhoda, sami prepadi. Moral sem priznati poraz in kreniti nazaj in okoli in....spet. Ob 14:30 sem bil spet tam kjer sem ob 10ih zjutraj pil kavo, pa tak napredek.

Po 8h motoriranja brez prestanka sem prisel do zeljenega danasnjega cilja pred Andorro, izcrpan, a zadovoljen, saj so bili razgledi hudi, poti pa res off-the-beaten path, srecal NIKOGAR! Tudi tehnicno par biserov oz filtrov, Yamahita leti cez vse.

In zdaj, se stusiral, yay! Opral perilo, yay! Napolnil elektronske naprave, yay! Poklical zeno, yay! In nenazadnje, koncno prisel do dostojne spanske gostilne, da se najem in napijem kot se zagre, yay!

Zanimivo, kaj nam je decom treba teh mahinacij, da se je treba do limita pushat, da smo zadovoljni. Morda zato, da te potem v vsakdanjem zivljenju redko katera drama vrze iz tira?

Ima pa ta del Spanije kar izziv z global warmingom. Danes sem sel mimo toliko enih fancy vasi, kjer imajo hudo infrastrukturo za zimske smucarske goste, predstavljajte si fancy vasice z arhitekturno hudimi hisicami, apartmaji, bazeni, itd, res na nivoju. Predstavljate si kapaciteto za ene 100 Rogel. Vse prazno, snega prakticno nikjer, par smucarjev je blo, ostalo pa ghost towns. In to konec februarja??? Ampak glih dost zaplat, da je meni popestrilo dan :)

Otra copa de vino tinto porfa!!Read more