Dan 11

Iz parka Bryce Canyon naju je pregnal dež :( Zjutraj sva si vzela na easy, saj sva nameravala v parku ostat do sončnega zahoda. Ena izmed razglednih točk se imenuje Sunset Point (točka sončnega zahoda). Obstaja tudi Sunrise Point (točka sončnega vzhoda), za to sva, seveda, prelena, sonce je vzšlo že ob 7:02. Takrat sva oba še drnjohala :) Plan je bil, da sva v parku cel dan, okoli 20. ure, ko zaide sonce, pa se pomakneva na to točko. Pa ni šlo vse po planu. Prvič na najinem potovanju nama je štrele mešalo vreme. Ko sva se zjutraj odpravila v park, je sonce sijalo na polno. Še temperatura je presegla pričakovano. Napoved je bila, da bo dnevna temperatura okoli 20 stopinj, pa jih je kazalo ob 11h že 22. Odlično! Z avtobusa sva izstopila na točki Bryce Point. Šofer je že na avtobusu omenjal, da imajo v parku izredne razmere. Kaj več kot to pa ni povedal. Na postajališču, kjer sva šla dol, so bila parkirana reševalna vozila in okoli 10 reševalcev. Očitno se je nekdo ponesrečil. Ko sva nekaj časa že hodila, je prijazna oskrbnica parka Urbana opozorila, da naj ostane na pohodni poti (šel je namreč malo bolj proti robu), vprašala naju je pa še, če imava avto parkiran na parkirišču zraven. Če bi ga imela, bi ga morala odstranit, saj naj bi tam pristal helikopter. Vprašala sem jo kaj se je zgodilo, pa je rekla, da informacij ne sme posredovati.

Šla sva naprej po načrtovani poti. Nebo je bilo čedalje bolj prekrito z oblaki. Upala sva, da se bo izboljšalo, pa je bilo še slabše. Vmes je začelo grmeti, strele na srečo še niso treskale, je pa začel padat dež. Po cca. 3 km sva prišla do konca najine prve načrtovane trase, kjer pa se na srečo nahaja tudi avtobusna postaja. V izogib premočenosti in po možnosti še kakšnemu udaru strele sva se vkrcala na bus in se zapeljala do avta. Škoda. V planu sva imela še en pohod in pa že omenjen Sunset Point, pa je padlo v vodo :( Na poti iz parka sva se ustavila še pri zelo lično oblikovani strukturi, ki označuje vhod v park. Za fotko ;) Tam je bil parkiran en avto s “snegom” na sprednji šipi. Enega sva videla že v parku prej, pa sva prišla do teorije, da je človek imel preveč časa, šel v trgovino po led in si ga stresel na sprednjo šipo. No, ni bilo tako :D Lastnika tega drugega avtomobila je Urban povprašal kdaj in kje je toča padala. Pokazal nama je video, bilo je kot da bi padal sneg, vse je bilo belo. In to približno 800 m stran od mesta, kjer sva se takrat nahaja midva. Do trenutka, ko sva prišla do točke, kjer je toča padala, je ta že skopnela. Na avtih pa še ne. Vrnila sva se v motel.

Sva v kraju Panguitch, kjer drugega kot obisk lokalne trgovine in cerkve ni na voljo. Sva pa pila gin tonic in pivo. Pa lenarila ;)

Še par dejstev o parku Bryce Canyon:
- od leta 1928 dalje je narodni park
- pokriva območje 145 kvadratnih kilometrov
- najvišja točka: 2775 metrov (Rainbow Point)
- najniža točka: 2020 metrov (Yellow Creek)
- strukture, ki so po večini na fotkah, se imenujejo hoodoos. Midva jim praviva strički ali keglji.
- hoodoos-i so visoki od 1,5 – 45 metrov
- leta 2017 je park obiskalo več kot 4,5 miljona ljudi
- leta 2018 sta bila tam Barbi in UrbanLeia mais