Dan 17

Za zajtrk so nama v tokratnem motelu spekli palačinke. In to ne ameriške, pač pa naše. Take kot palačinke morajo biti - tanke. In ne samo to, namazane so bile z Nutello. Ko smo že pri tem "nikoli ga ni preveč, tisti, ki ga je pogruntal, se mu klanjam" namazu. Tu je noro drag. V eni trgovini je bila 250 gramska pakunga več kot 5 evrov. Je pa zato arašidovo maslo smešno poceni :)

Do San Francisca naju je ločilo nekje 180 km. Kot zanimivost, med potjo sva dosegla nadmorsko višino 0 metrov. In ne, ni bilo v San Francisco :) Peljala sva se mimo posušenih travnikov, vse je bilo rumenkasto. Dež tu ni padal že lep čas, suša je pa naredila svoje. Ampak črne kravice so pa vseeno bile :)

Kot ponavadi, je bil tudi pri tokratnem motelu check-in ob 15h. V San Francisco sva prišla nekaj pred 12. Ker naju je čakala zamenjava avtomobila, sva se odločila, da bova najprej odložila prtljago v motelu, potem pa šla na letališče po nov avto. Kaj zdaj? Kaj pa res narediš najprej, ko prideš v San Francisco? Pelješ se po, verjetno, najbolj znamenitev mostu, Golden Gate. Tisti, ki ste gledali serijo Nora hiša (Full house), sigurno veste za kaj gre. Pa tudi ostali :)

No, pri nama je bil v planu tudi ogled plaže Ocean Beach, zato sva šla najprej tja. Temperatura je kazala mrzlih 17 stopinj. Parkirala sva ob plaži in se sprehodila do vode. Mivka je bila topla. Za razliko od ponavadi, sem tokrat uživala, ko sem hodila po mivki, saj je prijetno grela v podplate. Ponavadi peče in komaj čakaš, da se, ali zakoplješ v mivko, ali uležeš na ležalnik, ali pa stopiš v senčni del. Pač narediš nekaj, da se ne opečeš v podplate :D Voda sploh ni bila tako zelo mrzla, vendar se nihče ni kopal. Zaradi zelo visokih in agresivnih valov je kopanje odsvetovano. Par pogumnih je sicer surfalo, večina nas je pa kar kampirala na plaži.

Nabrala sva nekaj bravn boje, se vrnila do avta in odpeljala proti mostu Golden Gate. Pričakovala sva večjo gužvo, ki je pa začuda ni bilo. Most je veličasten in rdečkast. Poleg dvopasovnice v obe smeri, je tu še ločena kolesarska steza in steza za pešče. Iz mostu je lepo viden otok na katerem se nahaja sloviti zapor Alcatraz. Obisk tega naju čaka jutri, wuhu! Prišla sva na drugo stran in se zapeljala čisto do roba zaliva. Tam naju je razveselil prosti parking, ki je povrhu še brezplačen. Kar sva si želela, sva tudi dobila: most je bil lepo viden, malenkost v meglici, vendar nikakor pretirano. Občudovala sva lahko tudi glavni del mesta z visokimi stolpnicami na čelu.

Če sva že bila na točki 0, sva morala tudi še malo v hribe, na točko Twin Peaks, visoko 282 metrov. Tu se nahaja navdušujoč razgled na celo mesto, okoli in okoli. Nikakor nisva smela izpustiti.

Po check-inu v motelu (ta je, mimogrede, top!), sva se zapeljala na letališče v Alamo, izposojevalnico avtomobilov. Parkirava BMW-ja, zaposlenemu razloživa stanje. Ta nama da listek in naju pošlje na okence kjer si izposodiš nov avto. Prideva tja, spet pojasniva za kaj gre in potem slišiva:" Ja, trenutno imamo na voljo 2 kabrioleta, VW Beetle in Mini Cooper." Oba sta v primerjavi s tem, kar sva imela do sedaj, bistveno slabša. Tu sem bila pa prav ponosna na svojega bodočega moža, ki se ni dal. Lepo je razložil, da sva imela s to neplanirano menjavo dodatne obveznosti, da so sami že v štartu zafrknili, saj je bil planiran letni redni servis za 23.8., nama so pa avto rentali 24.8. Ponovno sva dobila ponujena ista dva avtomobila, Urban je še enkrat ponovil enako. Le malo vztrajnosti je potrebne in si obravnavan drugače, saj sva si nato lahko izbrala kateri koli SUV (sports utility vehicle - mešanica med terencem in enoprostorcem), brez doplačila. Ti so ponavadi kar dražji od najinega po pogodbi določenega avtomobila. Ponovila se je zgodba iz Los Angelesa: v izposojo sva dobila sivega, ko se pripelje črni. Vprašava, če lahko menjava, dobiva potrdilen odgovor in se presedeva :D Vozila sva ga že oba. Jaz sem navdušena, Urban malo manj, saj ni najbolj fan SUV-ov. SUV-i so drugače tu nekaj čisto običajnega oz. zelo popularni. Ves čas se delava norca, da so vozniki takega avtomobila, kot je najin zdaj, videti kot dilerji. No, zdaj sva ena izmed njih :D

Za jutri naju čaka voden ogled s kabrio avtobusom (nadstropni, zgoraj je odprta streha), z vodičem na krovu. Peljali se bomo mimo vseh ogleda vrednih in luštnih točk. Kar je pa sploh super je pa to, da lahko sestopiš z busa, ko si zaželiš in greš nazaj gor, ko se določenega mesta naveličaš. Komaj čakava!Read more