Spet na čoln

Po check outu iz hiše groze proti Koh Tao-totu. Slabo spal, čist sfukan in nadrkan ob misli, da se je treba selit nekam, kjer nimam pojma kam bom šel, zraven se pa še pripravlja na dež... Prvič grem nekam kjer nisem nič bukiral, ker mam filing da najbolj ugodna zadeve niso na raznih hostelworldih in agodah saj sem dobil že par informacij, ko so ljudeh na nastanitev plačevali precej nanj kot pa sem jaz našel najcenejšo na netu.

Ker bo dolg dan, ga je treba začet z ornk ameriškim zajtrkom, zraven grem pa še pobrat cunje, ki sem jih včeraj pustil za oprat. To vse stima, vse pripravljeno ob dogovorjeni uri tko da čakam bukirani taksi... Vsi odhajamo, zgleda da Ko Phangan res sameva, ko ni partya...

Na pomolu tok ljudi, da mi jasno kako bomo šli na eno ladjo. Aja, tale bejba na pomolu lovi z bambusovo palico, laksom in trnkim, brez kakršnihkoli mehanizmov, svetlečih vab in ne vem česa vsega še, kar kolegi ribiči radi kupujejo kot nujnosti... :)

Ko smo šli na ladjo se je pripravljalo na dež tko da se nisem glih s kakšno kremo za sončenje mazal kar se je izkazalo za precej neumno potezo saj se je vmes nardilo vreme na polno, men je blo pa slabo, ker so nas ful premetavali valovi (en folk je bruhu) tko da sem sam ležal na tleh na soncu... No, opekl me je kot naivnega Čeha, ki ves optimističen uleti v Poreč v belih stumfih in sandalih... Tko da se bo mogoče jutri mal treba izogibat sonca.

P. S. Hvala za Aloe vero :)Weiterlesen