Žiga Skarza

Joined February 2016
  • Day94

    Nazaj doma - pod črto

    May 21, 2016 in Thailand

    In to je to... 3 meseci mimo in totalno čuden filing. Zdi se mi kot da sem glihkar šel, obenem pa da se je zgodilo tok kot da me ne bi blo 1 leto. 3 meseci so bili za prvič dovolj, saj na koncu nisem več čutil istega zagona kot na začetku. Še vedno sem užival pri zajtrku ob totalni hudi plaži, pa pol ko sem se brezskrbno odpelju na kavo z brownijem in podobne fore. Ampak tist, ko hočeš vsak dan v nov kraj pa vsak dan spoznat nove ljudi, me je pa mal minil. Tko da zgleda, da je čas za pavzo, ker na kavi z brownijem lohk pa tud v Sloveniji uživam, sploh glede na to, da se približuje poletje, za katerega še nikoli nisem imel dosti časa, ko sem bil doma.

    Če probam potegnit en zaključek... Vrhunska izkušnja, ki se bo verjetno v glavi vsedala še nekaj časa predenj bom čisto dojel kaj mi je dala. Pa ne samo kaj sem videl. Čeprav videl in doživel sem ogromno. Angkor wat, Bagan, Shwedagon paya, 4 države, sploh Myanmar, ki bo čez 5 let čist drugačen... Pa novo leto v Kambodži, Thingyan v Myanmaru, opravljena 2 tečaja potapljanja, full moon party na Koh Phanganu, yoga course v Siem reapu, meditation retreat v Myanmaru... Nešteti hostli, busi, spalni busi, spalni vlaki, ladje, tuktuki, taksiji, rikse... Več avionskih letih kot prej v celem življenju... In še in še kar se zdele sploh ne spomnim. Ampak vse to manj pomembno kot socialni vidik in druženje s tok različnimi ljudmi. To je šele tisto kar je izkušnjo naredilo tok hudo. Pričakoval sem, da je ljudi spoznati enostavno ampak da jih je pa tok enostavno... Tud sanja se mi ne koliko ljudi sem v teh treh mesecih spoznal, za marsikaterega na fb moram ornk pomislit, kje sem ga sploh spoznal in kdaj sem ga dodal. In ob teh ljudeh sem ogotovil da je Slovenija res majhna in pol se še tok not držimo pa iste službe tok dolg oklepamo... Ljudje, ki sem jih spoznaval so bli že v tolkih državah, delal tok različna dela... Tko da je kr fino se zavedat, da je meja samo v glavi, da jo hitro lahko prestopis in da se boš znašel kjerkoli boš prišel... Pa ne govorim, da zdej pa nujno delat v drugo državo. Jst mam zlo rad Slovenijo in nič me ne vleče ven ampak če pa tukaj ne bo opcij pa se mi zdi, da bi zdaj dosti lažje skočil drugam.

    Tko da fino, zelo fino. Si ne predstavljam, da ne bi podobnega potovanja še ponovil. Ne rečem jutri ampak, da je bilo pa zadnje pa zelo dvomim... Tok sem tuki še preskočil in nisem videl, da se z lahkoto vrnem... Al pa latinska Amerika, uff to me tud mika... No počasi, bom videl kaj se bo dogajalo... Ampak karkol bo, bo zihr fino... :)
    Read more

  • Explore, what other travelers do in:
  • Day92

    Zadnja postaja

    May 19, 2016 in Thailand

    Še zadnjič Bangkok. Leti so tok najcenejši iz Bangkoka, da na koncu skoraj vsak ki potuje po tej regiji, zaključi v Bangkoku od kjer leti domov. Kar je tudi precej kul saj je Bangkok meka shopinga tko da lahko še zadnje nakupe opraviš, se prepustiš kakšni masaži, ki so na vsakem vogalu in potem spokas domov. Moram rect, da mi je bil bolj všeč kot ko sem bil tukaj pred 3 mi meseci. Verjetno sem bil bolj navajen Azije al pa kaj jest vem kaj je bil razlog. Znamenitosti nisem videl prvič, ker mi ni blo še nič jasno in se sploh nisem znal zorganizirat, zdej ko mi pa tok ne bi bil noben problem, sem pa videl že tok zadev, da me dodatni templji niso čist nič rajcal... Tko da sem sam mal sopingiru kar je bla ena najbolj stresnih zadev v zadnjih 3 mesecih. Sem mislu kaj bom vse nabavu pa je povsod tok enga crap-a, da na konc nisem kupu skor nič, da ne govorim o tem, da je bil v petek Budin rojstni dan in nacionalni praznik kar seveda nisem vedel dokler nisem prišel do zaprtega shoping centra :) Tko da sta 2 dneva minila v sekundi in čas je bil da spokam domov.
    Slikce mal naključne, moja soba, ki je bla res fensi proti vsem, v katerih sem bil zadnje 3 mesece. Pogled na Khao San road, eno najbolj znanih ulic tega mesta, ki je prvič sploh nisem obiskal pa tudi drugič samo podnevi tko da ne šteje čisto. Zadnja pa ena od ladjic s katerimi se voziš po reki, ki se vije čez mesto in je kar hiter in enostaven način prevoza.
    Read more

  • Day86

    Še zadnji teden

    May 13, 2016 in Thailand

    Če sem začel z hudim razgledom naj pa z njim še končam... Sicer je bil plan da ostanem še do konca v Myanmaru ampak po 2. zastrupitvi s hrano v tej državi v enem mesecu se nisem počutil čist 100% in mi ni bilo do nekega bolj zahtevnega potovanja kar bi obisk južnih plaž Myanmara bil. Tko da sem se na hitro odločil, kupil karto in šel zadnji teden preživet na Tajsko, ki je, kar sem ugotovil šele zdaj, na pol Evropa. Kar je hecno, ker ko sem pred 3 mi meseci prišel v Bangkok sem se sam za glavo držal in gledal kam sem to prišel v eno luknjo. Po Kambodži, Laosu in Myanmaru se mi je pa zdelo, da sem prišel v Nemčijo. Kafici s klimo, evropske kave, browniji, hudi burgerji, steaki... Vse kar si lahko zaželiš doma. In to sem zdej rabu. Tko da iz Bangkoka po 2 urah na spalni vlak in evo me nazaj na Koh phanganu, ki mi prvič ni bil všeč ampak sem se odločil, da mu dam še eno šanso kar je bila dobra ideja saj je otok vrhunski. Samo Had Rin pač ne, kjer sem bil prvič. Vse ostalo, top. Aja, pa fino je da ne prideš v času polne lune, ko je v Had Rinu full moon party, ki na otok privleče do 40.000 mulcev, ki ves kes zabijejo samo na bucketih in mushroom shakeih pol pa blodjo po otoku in iscejo kero ki bi dala...
    No zdej je blo fino, zelo. Malj boljši guesthouse kot sem jih bil vajen do zdej, rentan motor, dva potopa, kavice, vsak dan brownie, skor vsak dan masaže... Razvajanje na polno. Pa še v knjigo sem spet padu tko da sem prebral celo, 350 strani v 5ih dneh... Kr fin zadnji teden.
    Slike naključne, prva iz terase moje sobe, druga iz razgledne točke v baru Amsterdam. Verjetno ni treba prou dost razlagat kaj je pol folka kadil in pil. Tuki ni problem, vse kr na ceniku :) zadnja pa tattoo barmana v mojem resortu na katerem je slika njegovega sina z datumom rojstva in imenom. Jaaaa, model je dal sinu ime Cocktail :) Predan poslu, ni kej. Še dobr da se ne ukvarja s praznjenjem greznic... :)
    Read more

  • Day82

    Nazaj v Yangon

    May 9, 2016 in Myanmar

    Ko sem šel v Azijo sem pričakoval, da bodo s prevozi skoz kakšne stale ampak razen uro gor uro dol, pri odhodih in prihodih, je blo vse vrhunsko. Tko da se je moral enkrat zalomt... Ko se je meditacija končala so me povabili, da grem pogledat še njihov center v Yangonu in da se lahko peljem z njimi kar mi je blo totalno kul, ker sem bil itak namenjen v Yangon. Tko da gremo z dvemi "ko to tamo peva" busi, ki sta v lastništvu centra. Odhod ob 7:00 zjutri, predviden prihod okrog 18:00. 4 ure na cesti in srecamo večji bus ob avtocesti in nalivajo vodo. Zgleda da je zakuhu, 20 minut da se ohladi pa bo. Naš bus čez 15 minut zapelje na počivališče, kjer je blo par restavracij, da pojemo kosilo in počakamo še ta drug bus. Čakamo, čakamo, čakamo... Nema. Druga skupina že 2 uri caka na soncu, sred avtoceste, brez sence na 40 stopinjah, busa jim ne uspe popravit. S tamalim busom jih pripeljejo do restavracije, da so šli lahko vsaj jest in potem čakamo naprej skupaj. No, busa jim ni uspelo popravit, pripeljali so drugega, čakali smo pa 12 ur :) Tko da smo v center prišli naslednji dan ob 11:00 kar pomeni da je pot trajala 28 ur. Meni sta se pa smilila 2 modela, za katera je zmanjkalo prostora na busu in sta si mogla sama organizirat prevoz... Res uboga, sicer sta mogla odkeglat vsak 20 usd ampak sta se pa lepo naspala na nočnem klimatiziranen VIP Busu, jst sem pa potoval 28 ur s tem, da sem zadnjih 12 ponoci, preživel na pomoznem sedežu, ker mi je en "mal poseben" menih zasedu sedež, ki mi je bil dodeljen in pol je še celo noč med spanjem lezu v moj prostor, ki ga itak nisem nič imel. Jst sem se pa dvojno boril, po eni strani v svoji glavi, ko sem razmišljal, da ne se razburjat, menih je, sej bo tud ta noč minila, pa še mal je bogi "ni blo čist pospravljeno podstrešje pri njemu", po drugi strani sem pa hotu spat in sem ga s komolcem prbiju vsakic, ko je preveč k men zlezu... :) Tko da borba. Ampak kot sem vedel že takrat, je tudi tista noč minila in kmalu sem se ji smejal.
    V Yangonu sem ostal 2 dni, pri frendici, ki sem jo spoznal v Kambodži. Američanka, ki že 7 let živi v Myanmaru. Tko da to je blo kul, ker me je peljala naokrog kot "lokalka" in sem videl še del kulture, ki je če ne, kot je npr. barbaque iz slik. Čist huda fora, cel kup mesa, zelenjave v vitrini, potem vzameš košaro in naložiš notri karkoli želiš, jim jo vrneš, oni pa vse lepo spečejo in dostavijo na mizo. Zelo dobro, škoda sam da sem se spet zastrupu... :) Že drugič v Myanmaru, drugič v velikem mestu, kjer je blo 40 plus stopinj. Je pa trajal sam eno uro, ponoči. Tko da je blo hitro mimo. Čudno je blo edin, da Michelle ni blo nič ker sva jedla 95% isto hrano. Tko da ji zjutri ni blo nič jasn, ko se zbudi vsa naspana in ji jst razlagam da sem jst ponoč umiru na skretu. Kr neki...
    Iz Yangona sem planiral še pot na Myanmarsko obalo z vlakom ampak mi je incident hitro pomagal spremeniti plane. Potovanje se bliža koncu, dovolj odkrivanja, čas za relax, čas za ponovno zbliževanje s civilizacijo. Nekam kjer ni treba diplomirat, da prideš do dobre kave al pa burgerja.
    Myanmar krasno je bilo ampak za zdaj nasvidenje, Tajska, še enkrat dober dan... :) Kupil karto za naslednji dan in odletel v Bangkok od kjer z nočnim vlakom direktno na otoke. Ahhhhh.... :)
    Read more

  • Day80

    7 dnevni meditacijski retreat

    May 7, 2016 in Myanmar

    Ko sem bil v joga retreatu v Kambodži, mi je glavni jogi predlagal center za meditacijo v Myanmaru kar se mi je zdelo vrhunsko glede na to, da se v Evropi učimo tehnik, ki so tukaj sestavni del življenja. Vipassana, tehnika po kateri jaz meditiram že leta, je bila prinesena ravno iz Myanmara oz. takratne Burme. Pogledal sem si malo več o centru, ki mi ga je predlagal in videl da gre ta totalno lepo idejo saj v centru skrbijo za stare, bolne in revne, ki si sami ne morejo pomagati. V njem je cca. 3000 ljudi tko da to ni par kolib ampak ornk vas in glavni menih, ki je bil prej biznismen potem pa se je vsemu odpovedal, postal menih in ustanovitelj centra je zelo znan človek. No kakorkoli, pisal sem jim kako in kdaj lahko pridem meditirat in dobil odgovor, da lahko pridem kadarkoli za kolikor časa želim, da pa imajo vsak 1. teden v mesecu 7-dnevni retreat v novem centru, ki ga gradijo, ki je bil samo malo stran od Mandalaya kjer sem ravno bil pa še dvignjen je tko da je bila temperatura cca. 10 stopinj manj, tko da vrhunsko.
    Uletim 1 dan pred začetkom retreata direktno tja in zmeda, nihče ne zna angleško jst pa sedim v njihovi pisarni... :) Sicer poskrbijo zame, da imam vse kar rabim ampak kej zmenit se pa ne moremo. Pol najdejo enga meniha, ki zna ravno toliko da me lahko sprejme in da mu povem, da sem prišel na retreat on me pa odpelje v mojo sobo, ki jo gradijo pred mano. To se gradi čisto na novo, tko da je bila stavba kjer sem imel sobo šele na tricetrt končana ampak soba je bla pa že. Dobil nisem nobenih navodil al pa kakšne čarovnice sam se nisem kej dost sekiru, jst u izi berem, sproščen, končno na 30 stopinj v senci, ko uletita 2 avtobusa iz Tabarwa centra, velik in manjši. Na njima menihi, nune in normalni ljudje. Kmalu večerja kjer vidim tudi 2 tujki (torej ne-lokalki). Nismo sedeli skupaj ampak vseeno slisim kako ena od bejb kliče lokalno mačko, ki kroži po jedilnici: "muca, muca..." Ja valda, Slovenka. Tina :) Tok mal Slovencev srecu v 3 mesecih pol pa srečam eno v vasi sred Burme. Naslednji dan sta prišla še 2 tujca tko da nas je blo 5, zraven pa še neki čez 100 lokalcev.
    Retreat mi je bil hud, ker ni bil tok strikten kot retreati na katere jst hodim običajno. Meditacije je blo cca. 5 ur na dan s tem da ni bla samo sedeca ampak tudi walking meditation, včasih standing meditation, enkrat celo lying meditation. Pa veliko možnosti za pogovore s teacherji, saj smo se kar dvakrat na dan usedli za dve uri s teacherjem in to samo tujci tko da smo se res imeli ogromno možnosti pogovarjati o čemerkoli smo hoteli. S tem da smo se še vsi skupaj usedli zvečer v glavni dvorani, kjer je teacher organiziral kulturno izmenjavo tko da smo mi spraševali lokalce karkoli smo hoteli in oni nazaj, on pa je prevajal. Ful dobr. Med pavzami smo pa lahko počel karkoli razen kršiti nisi smel 8 načel, isto kot na retreatih na katere jst hodim, tko da nič hrane po 12ih, si se pa lahko pogovarjal, lahko bral, uporabljal telefon (večina sicer ni imela signala) tko da bolj u izi...
    Da se ne bom preveč razpisal, ker tuki bi se lahko... Učitelj je bil legenda, tak car, taka huda oseba, ljudje ki so prišli na retreat prav tako. Če so znali vsaj kakšno angleško besedo so se probal pogovarjat, tud če niso znal... Otroci so bli skoz okrog nas. Bejbi, ki sta že par mesecev prostovoljki v centru dobivata tok daril da je adijo. Še meni je, ko smo se zadnji dan pokal na buse en model, s katerim nisem spregovoru niti besede v celem tednu prinesel darilo. Svoj ta fensi longhy, mi je rekel da bo čez 1 mesec postal menih in da ga ne rabi več tko da mi ga podarja... Sej mislim, da sem že pisal o temu kok so noro dobri ljudje tuki, sploh do tujcev ampak ne morem vsega popisat, da bi razlozu kok so res prijazni. Pa ne kao prijazni, ker neki hočejo od tebe. Nič nočejo sam tok so veseli, da je turistom všeč Myanmar. Ljudje, ki nič ne prodajajo, ti ves čas govorijo wellcome back to Myanmar, wellcome every time...
    Read more

  • Day71

    Mandalay

    April 28, 2016 in Myanmar

    Spet eno večje mesto, kjer sem bil mal preveč časa. Že na poti tja mi je blo jasno da grem spet v kotel in res je blo 40 stopinj, ko sem izstopil z busa. Konc, to greš za 2 al pa 3 ure ven, pol pa sam nazaj v hotel počivat na klimo, čist izčrpan. Sem bil pa v najboljši sobi do zdej, tko da mi v hotelu ni blo tok slabo sam lezat in zabijat čas.
    Vsake atrakcije se mi ne da več gledat, videl že toliko, tko da hodim gledat samo še če res izstopa. Sem pa užival, ker sem po skor 20 letih spet imel motor na prestave, ki je bil samo pol cene skuterja tko da je blo hecno. Privajat se na prestave v mestnem prometu, kjer se vse zmeniš s hupo. Ampak sem se hitro navadil, v križišče greš mal bolj u izi in na polno hupas, pa sam picis. Pa v evropski restavraciji sem jedu kr kul pizzo kar se je pa izkazalo za napako, ker sem se tok zastrupu, da sem mislu, da bom umrl. 3 ure je letel iz mene čez vse možne odprtine, se mi vrtel, svicu... Komi zivu. Ne vem kokrat letu v kopalnico in šele zadnjo sekundo ugotovu zakaj sem pršu, torej iz kje bom spustu... :) Konc, ampak pol sem zaspal in ko sem se 5 ur kasnej zbudu je blo mim, razen da sem bil čist izčrpan in lačen. Beda... Pol sem bil še par dni mal vročicen zato sem tud ostal v mestu skor 1 teden.
    Slike so pa čist naključne, prva je iz hriba nad mestom, druga iz znanega svetisca, na tretji jst v longhy-ju, ki je tukaj tradicionalno oblačilo in ga nosi velika večina moških, mladih in starih. To je pa tok udobna stvar... Pa sam dve velikosti, brez kakršnihkoli elastik, strikov... Manjši in bolj suh, mal več prepognes in zavežes, večji in manj suh, manj... Easy peasy :) Edina pomanjkljivost, ni žepov tko da majo telefone in denarnice za pasom, kar pa meni ni glih kul. Ne ker bi se bal da bo kdo ukradu, ker tok kokr se pa v Myanmaru varnega in sigurno počutim, se nisem pa še nikjer v življenju ampak ker se bojim da bi zgubu. Aja, slika pa iz dvigala, ker sem šel na recepcijo, da me ga naučijo zavezat :) Zadnji 2 sliki pa še prevoz iz Mandalaya. Običajno prevozno sredstvo za lokalce, poleg tovora v in na vozilu, se nas je, skupno z voznikom, peljalo 13... :)
    Read more

  • Day68

    Inle lake

    April 25, 2016 in Myanmar

    Tole je bil spet en hiter postanek za 2 noči. Mestece Nyaungshwe, kjer se spi, mi je blo prou kul, ker je majhno, obenem pa že tok turistično, da lohk najdeš marsikero hrano al pa greš na relativno dobro kavo. Pa kot tudi Kalaw je mal dvignjeno tko da izjemno užival v humanih 30 stopinjah. Privoscu sem si tud drago in to ne kot obicajnoz, ko kar uletim v salon ampak sem prou na Tripadvisor-ju pogledal kera je kao najboljša in šel tja tko da je bla precej dražja kot običajno pa moram rect, da me ni glih navdušila kej dost več kot običajno. Glavna atrakcija mesta pa je jezero, ki je res veliko, ljudje in življenje so pa čisto zliti z njim. Hiše so na kolih in to ne sam ob robu, cele ulice so, označene, isto kot na cesti samo da se prevažajo s čolni. Vrtovi so ogromni, plavajoči, gojijo vse živo. Jasno tud ribičev je dost čeprav tale na prvi sliki mene ni glih najbolj prepričal. Sicer so slike takšnega ribiča zaščitna slika Inle lake-a ampak ko sem videl ostale ribiče, ki niso pozirali, so lovili z mrežami ne pa s temi kletkami in harpuno... Mislim da tale in kolegi živijo bolj od photo money kot pa od ulova.
    Enodnevna tura s čolnom je bla čist ok, nič posebnega ampak za 15 usd, super. Peljal so nas pogledat kako ljudje ob jezeru živijo, in ena cela vas se ukvarja z loncevino iz gline, kjer sem tud jst sprobal moje sposobnosti oblikovanja glinene posode in več kot očitno je blo, da naj si raj drugo službo poiščem... Pol pa še tkalnica, pa zvijanje cigar na roke, pa kosilo v hiši ene družine (mogoče še najbolj kul v celem dnevu), običajne fore...
    Read more

  • Day66

    Kalaw

    April 23, 2016 in Myanmar

    Prišel sem iz Bagana z busom in kot je do zdaj že običajno, se nisem nič pozanimal kaj je tuki za počet in kok časa traja vožnja. Tko da ko so me na busu zbudil ob 3:30 ponoč in s 4imi Francozi pustil sred ceste miniaturnega mesta, mi ni blo čist nič jasn... Ampak kokr povsod se je na postaji, hitro znašel en majstr z opcijami... Ena je bla zastonj počakat v nikakvem kaficu, ki je delu celo noč. Druga, guesthouse za polno ceno kar se mi je zdel mal neumn glede na to, da ga rabim za 4 ure. Ampak kokr kol sem se cenku je blo take it or leave it, tko da sem pač plačal 10 usd za eno luknjo in šel spat.
    Zjutri sem šel na sprehod in si zaželu zahodnjaskega zajtrka z jajčki in dobre kave. Aha... Tuki sem šele res dobil filing kok je Myanmar še neturističen. Ni blo šans, da bi najdu restavracijo z evropskim zajtrkom, kaj šele esspreso machine za kavo. Kar je tud kr logično glede na to, da sem med več kot enournim sprehodom po mestu srečal samo 2 turista. Tko da sem se vsedel k enemu lokalcu, kjer niso razumeli nič in razlozu da neki za jest, tko da sem za zajtrk fasu piščančji curry z rižem, juho ki je vedno zraven itn. Sej ne da ful zanič sam za zajtrk... Aha pa tiste črne pike po mizi niso dekoracija. Muhe, ampak to sem zdej že navajen... :)
    Pol sem šel v bukiran hotelu, ki mi je bil zelo všeč in kjer sem naslednji dan dubu vrhunski zajtrk, kakršnega sem si prej želel pa še povedal so mi za eno mesto, kjer bi mogoče imel espresso avtomat tko da sem še kavo dubu in dan je bil lepši... :)
    Če ne pa v Kalaw vsi pridejo ker gredo pol od tuki na treking do Inle lake-a ampak jst sem še vedno imel eno minimalno rano na nogi ampak glih tko, da me je bolel ko sem hodu tko da se nisem hotu za 3 dni zapodit v gozd (kaj mi je blo treba na kokos plezat v Kambodži... :) )
    Slikce mal naključne iz marketa + zajtrk in moj prevoz do naslednjega mesta. V takih mini kamionckih se prevažajo tuki, ta pot je bla kul ker nas je blo sam ene 5. Na eni drugi smo se peljal s temle, naložil še en tovor, ljudi je blo pa 13... :)
    Read more

  • Day64

    Bagan

    April 21, 2016 in Myanmar

    Če sem imel do Bagana en res prevladujoč kulturni highlight, ki je bil Angkor wat v Kambodži, se je to po Baganu spremenilo. Ni šans, da bi se odločil med njima tko, da si delita prvo mesto.
    Na manj kot 70 kvadratnih km se nahaja kar 4000 templjev in pagod, s tem da je velika večina še na precej manjšem prostoru. Najboljši način za ogled teh templjev (zame) je bil najem skuterja in tuki majo skor sam električne tko da je bla že to nova izkušnja. Tko da skuter, pa se gremo peljat. Že ko se voziš veš, da je ta kraj neki posebnega, ker na vsake pol minute vidiš en nov tempelj al pa nekaj manjšega... Ampak skoz... Šele ko se pa na prvega povzpnes, ti pa res sapo vzame in dojameš mogočnost kraja in zakaj je povsod na must see v Myanmaru. V kerokol smer pogledaš sami templji, tok hud pogled... Pa že prej sem vedu, da bo top, ko sem cekiru slike na Googleu ampak nisem pričakoval da bo tok impresivno. Pol pa valda klasična brezvezna bitka, ko probas neki čudovitega zajet s fotoaparatom, da boš lohk seru in ti nobena slika ni všeč, ker se ti zdi da ne odraža realnega stanja... Tko da milijon slik, namest da bi pustu fotic doma pa uzivu v trenutku. Ampak časa za osebno rast je še dost tko da evo slike... :)Read more

  • Day62

    Yangon

    April 19, 2016 in Myanmar

    Če ne pa Yangon kot največje mesto v Myanmaru razen Shwedagon pagode ni glih impresiven. Umazan, smrdeč... Je pa res da turizem sem skor še ni prodrl tko da lahko vidiš kulturo države z zelo malo vplivi kar se bo pa v kratkem spremenilo... V mestu je že prvi KFC, ki je poln, odpirajo se evropske restavracije,ki so za enkrat še zelo drage... Šel na burger, ki je bil sicer vrhunski, ampak plačal samo za burger s pomfrijem 10 usd, v eni drugi restavraciji je bil celo 15 usd. Kar je ogromno glede na to, da se lahko vsedes k lokalcu in naročiš fried noodles (moj hotel je bil v Chinatownu) za 1,5 usd. Al pa da sem za hotel s privat sobo za 1 osebo plačal 16 usd.
    Sem bil pa čisto predolgo v Yangonu, mislim da 6 noči, ampak to je bila najprej posledica novega leta, ko nisem dobil kart za bus za v drugo mesto potem sem pa še za eno noč zbolel z visoko vročino tko da sem raj podaljšal še za 2 noči, ker nisem hotel z vročino potovati ponoči. Ja, potuje se tukaj večinoma ponoči in to z busi. Razdalje so dolge, leti dragi, VIP busi udobni in poceni. VIP bus je modificiran bus običajnih dimenzij s precej manj sedeži tako da imaš precej prostora za noge in tudi naslonjalo se zelo spusti tko da lahko spis. Na vsakem sedežu te pričaka deka in pouster, na busu je tudi wc. Tko da se kr da... :) Aja razlika med busom in VIP busom je pa minimalna, npr za cca. 10 ur vožnje ponoči je VIP bus 18 usd proti 15 usd za običajnega tko da nimaš kaj razmišljat. Edina beda je takrat ko je pot krajša in te sutne na izstopni postaji sred noči, npr. ob 3:30 zjutraj. To je pa beda, ker jst nisem tok hardcore backpacker da bi se pol do jutra mucu v kakšnem kaficu (če sploh je) tko da sem mogu pol vedno sred noči poiskat guesthouse, čim cenejši sam da sem se lohk mal ulegu do jutra.
    Če ne sem pa v Yangonu šel še na lokalni krožni vlak kar je tud kr fora (prvi 2 sliki), enkrat sem šel k frizerju kar je blo tud kul. Skor noben nič ne govori angleško tko da mal poveš, mal pokažeš pol pa upaš na najboljš... :) Cena za frizuro in brado 2,5 usd s tem, da sem dobil pred striženje v obe ušesi vato, da lasje niso not leteli. Vrhunsko... Brigita, Staša, za vpeljat doma... :)
    Read more

Never miss updates of Žiga Skarza with our app:

FindPenguins for iOS FindPenguins for Android