Proti Guatapéju

Pred mano je enourna vožnja, katere se že dva tedna veselim, saj vem, kakšni razgledi me čakajo🥹.
Namensko se usedem na levo stran avtobusa, da bom imela lep razgled!
San Rafael in Guatape ločuje 22 km in 700m višinske. Po ovinkasti cesti se dvigamo med oblake. Vreme je danes oblačno in se tudi kar hitro shladi, ko pridemo do pol poti in premagamo večino višinske razlike😶‍🌫️.
Sedim ob oknu in vzdihujem nad razgledom (video doesn’t do it justice) ko me ogovori sosed na desni. In tako začneva debato, ki traja ene pol ure😅 super da mal vadim špansko, četudi razumem samo vsako njegovo peto besedo in tvorim mal hecne stavke, ki definitivno niso pravilno sklanjani🙈.
Avtobus me odloži v središču Guatapeja in mam 10min hoje do hostla. Že takoj sem naudušena in ziher, da je to najbolj barvito mesto v Kolumbiji (kar sem jih videla sedaj…)
🩷💚❤️🩵🧡💛💜
Hostel je zelo simpatičen, dobim spodnjo posteljo z zelo udobnim jogijem in debelo volneno deko, zgoraj imajo pa izredno luštno pokrito teraso z razgledom na jezero.
Grem na šetnjo in učki komaj ujamejo vse dogajanje. Vse se sveti, se blesketa, ljudje se pripravljajo na božič. Kar je le pika na i na že tako pisano mesto!
Povsod so prikupne restavracije, trgovince, polno spominčkov.
Po dveh tednih v naravi je to skorajda sensory overload, vendar paše.😌
Najdem glavni trg, kjer majo postavljene boljše lučke kot v Ljubljani!Читать далее