Nekam v Južno Ameriko

Končno zavijeva iz glavne ceste na makedamsko potko, v iskanju nekega zapuščenega tunela in, seveda, off road ceste za sprobat ta off road motor😎.
20min po blatnih poteh (zasluga dežja od opoldneva, še dobro da sva pred izletom motor oprala ane🙃). Se izgubiva, ker ima Google maps napačne informacije, a nič zato, razgledi so prelepi zeleni!
Ko le najdeva pravo potko hitro ugotoviva, da je mišljena bolj kot pešpot ali pa za kolesarje, a naju to ne ustavi pri raziskovanju. Nikogar ni, ki bi rekel da ne smeva it, tako da greva sprobat tole pol metra široko cestico sredi gozda😝.
Vožna je ful zabavna, super za ta motorček in jaz rečem da se morava nujno ustavit za fotke📸.
Felipe ustavi, jaz splezam dol in pogledam na tla in vidim, da je kickstand oz. stojalo za oporo motorja dol padlo!! Nekje na poti sva očitno izgubila en in edini potrebni vijak in je padlo dol🫣🫣.
V resniciii, sva imela srečo, da sta ostal dva dela, torej stojalo samo in pa vzmet zdržala, saj bi bilo ta dva dela veliiiiko težje (in po višji ceni) zamenjat🫠.
Pa tudi hvalabogu, da imajo vsi motorji tudi “backup” stojalo, tisto, katero se načeloma uporablja pri servisiranju, kaki menjavi gum ali olja… tako da ga s skupnimi močmi postaviva na to stojalo, to je težje, saj moraš motor dvignit, in ta tehta slabih 190kg🤭. Ampak v dvoje hitro rata in ko motor stoji sam, brez, da ga nekdo drži, se midva začneva smejat😅. In seveda naju to ne ustavi pri fotoshootingu, motor celo obrneva, da se vidi “Himalayan” logo in greva oba zapozirat😌
Za eno skupno fotko pa jaz uporabim kar najin odpadli kickstand kot stojalo😅izvirna pa znam bit!
Many photos later… se odpraviva naprej, iskat tunel! Zamenjava se, ker tudi jaz želim vozit po tejle potki😍
In res se približava tunelu in prevoziva skozi in na drugi strani nadaljujeva. Kulsko ressss

Ene 10 min kasneje pa pride meni skor najtežji del, saj morava prevozit par zelo zelo strmih klancev in se moram potrudit obdržat visoke obrate, da motorčič ne crkne med vzpenjanjem😬
S trdimi rokami in malo prešvicana odvozim po kamnitih strmih cestah nazaj do vasice Zipacon, kjer imava 5min pavze.
Potem pa nadaljujeva nazaj proti Bogoti, vozim jaz in vožnja s temle motorjem je reeees uživancija😌😌😌.
To se pa vseee spremeni ko privoziva nazaj v Bogoto in njen promet in tam sem spet cela pod stresom, saj je to čist noro kako vozijo. In tale motor je velik in štorast za vijuganje med avti…
Ampak se le varno vrneva nazaj, takoj do mehanika po nov vijak🔩.
Potem pa kuhat pozno kosilo in namontirat nazaj najin odpadli kickstand🫣uro kasneje, na dvorišču oba mastnih umazanih rok, motor spet normalno stoji na svojem stojalu💪.
Prvi izlet✅we loved itLue lisää