Toquilla

Trenutki, ujeti v fotkah.
Priznam, tole je en najlepših krajev, ki sem jih skozi svoja popotovanja videla. Mislim, da celo pride med top 3. 💚
Si pa stalno želim, da bi lahko ta kraj s kom delila. Z ostalimi radovednimi popotniki, novimi prijatelji, ali pa starimi; z mojo družinco.
Tale prečudovit kraj me na trenutke spravlja v žalost. Ker bi želela spomine, ki jih tu ustvarjam, delit z nekom. Da bi se lahko nekega dne spominjala za nazaj skozi pogovor z osebo, ki je skozi svoje oči videla isto… in ne le skozi svoj album, poln prečudovitih slik.
Hecno potovanje, tako pač pride. Sem neizmerno vesela, da me je pot pripeljala sem, pa tudi stalno nestrpna in čustvena. Pogrešam svoj krog, moja popotniška starša, mojo navdihujočo sestro, moj job in moje prijatelje. Pa pogrešam tudi neznane ljudi, ki sem si jih sama izmislila, da me bodo čakali tu. Moje izmišljene prijatelje, ki sem si jih v mislih tako jasno narisala teden dni nazaj. Kako bomo skupaj jahali, se skupaj učili. Čez dan kofetkali s prelepim razgledom in zvečer ob svečkah kartali in se smejali. Skupaj kuhali in odkrivali nove kotičke tega konca Kolumbije.
Zdaj s prelepim razgledom kofetkam sama; kuham sama, odkrivam nove kotičke sama.
Pa mi je hecno, da se me tokrat to toliko dotakne. Ker sem rada sama in sem tega že navajena. Je velik del potovanja in ga sprejemam z odprtimi rokami.
Ampak prav za ta kotiček Kolumbije sem si pa želela družbo… in zdaj ko je ni, sem kar malo žalostna. Mislim, da je velik del vsega dejstvo, da sem poslušala zgodbice prijateljice Trish, ki je bila tu mesec dni nazaj in imela vedno družbo. In sem si sama narisala isto zgodbo zase… ampak seveda ima vsaj svojo izkušnjo in to je pač moja:)
Kljub vsemu objemam Toquillo in sem ji hvaležna. Res je lepo. Delim z vami par fotografij, če ne drugega imam le svoje zveste Pingvinčkarje 😇🐧❤️.Read more