->Pijao

Svoje prostovoljstvo zapustim en teden prej in brez pol prsta😝
Na zadnji dan sem se uspela uspešno porezat pri obrezovanju polja okrog plantaže kave in vsi vemo, kako radi naš prstki pretiravajo in krvavijo🙄 ene pet ur se mi ni ustavila kri in je bilo prav nadležno, ker je otežilo moje kuhanje in pakiranje…
No, v četrtek zjutraj se poslovim od mojih živalic in Kevina in šibam proti Armeniji. Moram zrihtat tist moj sim, ki še vedno ne dela.
Na avtobusu me posedejo na sedež med voznikom in sovoznikom, ki gleda proti ostalim na avtobusu🚌, avtobusna verzija sedenja na čelu mize torej🤭.
Na sovoznikovem sedežu pa slučajno sedi en izredno simpatičen gospod, ki za spremembo govori angleško in se pogovarjava skoraj celo uro do Armenije🙏. Včasih je delal v Avstraliji, veliko je potoval po Evropi in zdaj živi v Genovi in ima malo farmo kave🌱 Na listek papirja mi napiše svoj kontakt in obljubi, da mi je vedno na voljo, če karkoli potrebujem in da sem dobrodošla v njegovem domu v Genovi🥹 To je ta Kolumbijska gostoljubnost…
V Armeniji z moto taksijem direkt do Claro trgovine (moj kolumbijski operater) in situacijo rabim razložit 4im osebam preden me postavijo pred dejansko okence in se z mano začne ukvarjat neka študentka. Ampak use uspeva zrihtat, mal še klepetava o mojih potovanjih in iz poslovalnice odidem z delujočim SIMom in novimi 30GB podatkov🥳!
Potem zavijem do ene lekarne po nove flajštre za moje bojne rane in za tem se plopnem na zaslužen kafe🙏.
Tam rezerviram svoje bivanje za to noč, grem v Pijao, malo malo vasico sredi hribčkov in plantaž kave.
Nazaj do avtobusne lih ko začne deževat, potem kupit karto in počakat do enih na avtobus😌 Sledi eno urna vožnja do Pijaoa (bog ve kako se to sklanja) in res je lepooo, vozimo se skozi junglo na eni strani in plantaže kave na drugi, ki jim ni konca!
Prispem popoldne v prelep hostel, v sobi za šest sem sama in skupni prostori so res luštni! Mam viseče mreže, kuhinjo in lep razgled.Read more