Naliv sredi jungle 🌴

Po dvodnevnem hiku se jaz odločim za en dan parkirat v en lušten hostel, blizu nacionalnega parka.
Do tja mam ene 25min peš, malo ob glavni cesti in potem skozi gozd do nastanitve.
Med hojo sem čist naudušena, saj je res en tak skrit kotiček, hodim kar bosa saj je treba prečkat eno široko reko in par manjših potočkov, in blatnih predelov🤗.
Pridem do nastanitve, odlozim stvari v luštni sobici in grem na kosilo.
Popoldne se vrnem in zicnem v skupnih prostorih, začne mal kapljati…
Ko se spravljam spat spoznam dva simpatična francoza, Robina in Bastiana, si delimo sobico.
Začne deževat in jaz si najprej mislim, super, bom fajn spala z zvokom dežja… ampak se celo noč zbujam, saj tako intenzivno dežuje in piha, kaplja tudi malo v mojo posteljo⛈️⛈️⛈️ (bolj bogi je Bastian zgoraj).
zjutraj ustanem okol pol devetih in še vedno naliva. Fantoma se pridružim pri jutranjem kofetu in takrat izvemo, da gospod na recepciji močno odsvetuje danes it kamorkoli, saj so reke poplavile🫣🫠.
Da naj počakamo do popoldnema, mogoče se umiri…
ampak se ne, samo huje naliva😬
Priznam, da sem bila najprej slabe volje, saj sem planirala tisti večer potovat proti Bogoti in je to zamaknilo moje plane… ampak si rečem, del avanture, so ziher slabši kraji za bit "ujet", kot sredi jungle.
Na tej točki je res očitno, da ne gremo nikamor, in vsi se s tem sprijaznimo in začnemo zabijat ure🤭.
Veliko enke, veliko risanja, veliko sudokuja, igranja na inštrrumente (tisti, ki so znali), ogromno poslušanja muzike, seveda Bad Bunnyja (Bastian gre tut na koncert, v Parizu poleti) .
Štorasto je postalo, ko je crknila elektrika in z njo vse luči in internet🫠.
Ampak konec koncev smo se meli prav lušno, pa definitivno bo nepozabno🫢😅.Read more