Iz sonca v oblake s kolesom

Majke mi, nobene vročine ni tukaj (24 stopinj največ). Sva šla na bicikel in na kofe (ki sva ga potem skuhala sama 'doma'). Najprej gor na vrh polotoka pogledat za trajekt za jutri (50 € za camperja + 5 po osebi; za bajk je đabe 🥴). Vseeno smiselno, saj prišparaš več kot 100 km poti (ok, to je sicer slabih 20 €...). Potem sva se odpeljala po kolesarski poti, ki je speljana ob železnici, ki deluje totalno neuporabljena že desetletje, pa naju je presenetil vlak, ki vozi turiste (škoda, nimava fotke) od Verdon-sur-Mer do Soulac-sur-Mer. Ta, drugi, leži na atlantski obali za razliko od prvega, ki je ob zalivu, kjer se meša Atlantik in mim Bordoauxa tekoča Garona.

Atlantska stran je bila danes huda. Pihajoča, valujoča in divja in tudi hladna; je Maji prav prišla moja jakna 😃. Najin vremenar sicer ni kazal dežja, a sva iz previdnosti (ipak sva 'deževnika') raje špricnila nazaj 'domov'. Sva prevozila 21 km...

Še večerna: s kolesom iskat 'center de ville'. Ni ga. Konča se pri Leclercu. Sva probala it na svetilnik-muzej. Nak. Ne dela. Celo avtomat, ki ti naštanca cent s svetilnikom, je v okvari. Tale Verdon je pač precej umrt. Razlagajo pa, da je nekoč nekdaj (pred drugo svetovno vojno) tule kar dogajalo. Parniki so od tod odhajali v svet. Del ostalin ladijskega parkinga je še viden (zadnja slika) in je zdaj kao spomenik. Pač spremembe... Je pa pol litra pirčka po 6€, kar je pol manj kot v manj odročnih krajih.Læs mere