Pot do raja

Dopoldne sva prekruzala Macon. Fascinantno, kako cenijo 'resistance' in francoske partizane, ki so v tem koncu izbojevali prvo osvobojeno ozemlje v Franciji (upam, da sem prav razumel). Luškano in staro mesto, ki ga krasi najstarejša lesena hiša s krasnimi lesenimi kipci razposajenih opic in ljudi. Očitno so se za(je)bavali ob gradnji na polno 🤪.

Če je bila pot do Macona praktično đabak (6,5 €), je bil drugi del do začetka Italije drag. Najprej cestnina skoraj 40 €, pol pa še tunel pod Mont Blancom 72 €. Kao, da bo hitro in brez klancev... Pa ni bilo. Po eni uri in pol premikanja v koloni (zadnje 3 km). Če bi vedel bi peljal čez Velikega Bernarda... Za v prihodnje je to boljša opcija. Tudi iz italijanske strani je bila dolga kolona.

Ampak nagrada je grandiozna. Še pred Courmayeurjem sva zavila gor v dolino Venay. Genialno lepo. Gledava skalnato pošast s katere letijo slapovi. Še parcela je super, je bila najdlje v soncu 😃. Jutri se obeta en lep kolesarski podvig proti 2.200 metrom.Baca lagi