Na Seebensee s kolesi

Jutranje načrtovanje in obvezen izris poti (hvala Mitja), zajtrk ob šumenju potočka in sva pripravljena za nove podvige.

Eni z gondolo, midva s kolesom, redki z avti. Pričakovan precejšen vzpon. Prvo slačenje, drugo slačenje, potem zaradi morale nič več in samo še gonjenje v hrib, vmesni postanki, počitki in občudovanje vsega, kar je okrog naju. Jaz šibnem in počakam Mitja, medtem pogledam, če so maline in si ogledam mimoidoče kolesarje. Med vsemi elektrikami samo pet odbitkov brez. Med temi ena Slovenka. (Sva srečala tri Slovence, mlad par, ki je prišel obiskat njeno sestro, ki dela v nekem hotelu in smo malo poklepetali). Na elektriki pa mlado in staro in če sva midva seniorja, potem srečujeva te dni veliko extra seniorjev, tudi celo zelooo krepkih seniork in nekaj manj dobro prehranjenih seniorjev. Pohvalno, da se spravijo na kolesa.

Do postaje gondole je asfaltna gozdna cesta, potem je pa makadam, na nekaterih delih strm kot hudič. Na asfaltu se prične s prijaznimi 11 %, nato gre pa na sprejemljivih 14, 15 in doseže tudi brutalnih 19 in 20%. Vmes pa za spodbudo narisan smajli na cesti. Kok lepo. Od gozdne rampe pri gondoli je samo še makadam. Nekaj jih je šlo tudi peš. Ja, veliko jih je šlo peš-peš, ampak mislim na posameznike, ki so šli ob kolesu peš, ko jim je bilo preveč hudo. Precej divja pot. Strma, šodrasta, ovinkasta in še enkrat strma. Na vrhu pa čudovito jezero s pogledom na visoke gore in Zugspitze. Voda mrzla, pod 12 je rekel Mitja. Kandidatov za v vodo hudo malo, drugi so se sončili na travnati plaži in poslušali kravje zvončkljanje. Midva sva šla zaplavat, Mitja celo dvakrat. Je pa res mrzla. Pot dol po makadamu zopet precej adrenalinska. Pri gondoli je nekaj lokalov, kjer sva nadomestila izgubljene kalorije v obliki frittatensuppe in apfel strudla mit vanillecreme. Odlično podprta sva odbrzela 600 m nižje v dolino. Današnji izkupiček: 35 km, 936 višincev, čudoviti pogledi, kopanje. Zdaj pa zadovoljno lenariva.Weiterlesen