Ništa od cola...

Pač. Ko smo prišli na drugo stran, je bil šit. Tam kjer je bil prej parking, je bilo zdaj razrito, čez cesto do gor pa neprebojna zapora. Tende je šel v franže, najbrž na vekov veke.

Iskanje opcij smo prepustili pivu pred našim prvim domovanjem v La Brigue. Boštjan je našel eno krožno za dobrih 400 višincev...

Vreme je nekak držalo (se je rolal dež oblak tod okrog) pa smo šli. Skozi vas na lepo asfaltno pot, lepo ves čas gor. Do Boštjanovega “Narobe je, nazaj dol moramo“. In potem na hudičev makadam gor nekam ‘u božju mater'. Strmo, težko zvozljivo, midva z Andrejem mal na roke tudi... Ampak ja, smo preizkusili noge... riti (je treslo dol na polno)... in roke.

Allover okej. En tak treningček je bil.

A: ​Imeli smo odličen načrt, da gremo na prelaz Tende (prelaz Tenda), vendar nismo šli, ker je bilo vse razkopano, gradbincem pa je uspelo popolnoma zapreti cesto. Zato smo se odpeljali do mesta La Brigue, se prijavili in se od tam odpravili v bližnje hribe. Naleteli smo na precej grob makadam, ki je bil vse do vrha precej neizprosen. Ampak, saj veste kako gre – če se povzpneš gor, moraš ponavadi tudi dol. Bila je kratka, a na svoj način sladka tura. Pri večerji je sladkost "začinil" odličen sladoled.Baca lagi